NJETWORK

Divja zver dela in potreb (refleksija sobotne demontracije)

blanco — 2007-11-23T18:04:09Z

V soboto 17. novembra so desettisoči napolnili ljubljanske ulice. Na poziv sindikatov so se udeležili demonstracije za višje plače. Pridružil se jim je tudi avtonomni blok: realnost, sestavljena iz študentov in študentk, ki se mobilizirajo proti reformam univerzitetnega prostora, aktivistk vstaje lezbosov ter aktivistov in aktivistk iz Socialnega centra v Rogu.

Demonstracijo je označevalo temeljno protislovje. Sinidikalni voditelji so ves čas hiteli razglašati, da je demonstracija interesna, da gre zgolj za zahtevo po uskladitvi rasti plač z rastjo inflacije in rastjo produktivnosti. Fraza, ki se je prijela v medijih, je bila, da gre za klasičen razredni boj, demonstracija bi naj bila potemtakem obrnjena zgolj proti delodajalcem. Po drugi strani pa je napoved demonstracij sprožila vrtinec, ki je vase posrkal širše nezadovoljstvo z razmerami v družbi. Demonstracijam so se tako pridružili upokojenci in študenti (bodisi v obliki korporativnih organizacij bodisi v obliki aktivističnih kolektivov). Celo mediji so začeli nekaj dni pred demonstracijami špekulirati o njihovi prelomnosti. Zdelo se je, da dobivajo demonstracije, ki so jih organizirali sindikati – pa še to zgolj tisti, ki organizirajo mezdne delavce v privatnem sektorju – politično razsežnost. Vendar ne banalno politično razsežnost v smislu mobiliziranja protivladnih občutij in stališč, ampak politično v pravem pomenu besede, kot oblikovanje kraja rekompozicije uporov in javnega prostora.

Iščoč tak potencial sobotnih protestov smo sooblikovali avtonomni blok. Naš namen je bil prispevati k artikulaciji avtonomnega bloka in s tem morda k artikulaciji skupnega javnega prostora desettisočih. V svojih intervencijah smo artikulirali ideje razredne rekompozicije (sindikalni boj mora izhajati iz pogojev najšibkejših, kot so ilegalizirani migrantski državljani in državljanke ter prekerni delavci in delavke), direktne akcije (sindikalni boj naj ne sloni na interesnem predstavništvu, ampak na bazični participaciji in osvobajanju naših moči), naprotovanja biooblasti in družbeni tovarni, ki smo jo poimenovali Fucktory (boj proti izkoriščanju je tudi boj proti normalizaciji, mejam, nadzoru, rasizmu, ksenofobiji in homofobiji). Konkretne zahteve, ki smo jim skušali dati vidnost, smo prevedli v določena gesla: Svoboda gibanja - osvobojena nadzora (freedom of movement - police free)!; FuckTory – za svobodne skupne prostore!; itd.

Morda je prezgodaj, da bi dali dokončno oceno sobotnih demonstracij. Učinki poskusa normalizacije potenciala sobotnih demonstracij (prihod ministrov v demonstracijo in njihov topel sprejem s strani sindikalnih liderjev, vrnitev sindikatov za pogajalsko mizo in izražanje pripravljenosti na kompromise) se bodo šele pokazali. Morda pa se divja zver dela in potreb ponovno izkaže za nepodredljivo. Še posebej zato, ker se v veliki meri giblje zunaj kletk neokorporativizma in socialnega partnerstva. Morda se razjezi, ko bo Slovenija predsedovala EU.

Iz Socialnega centra v Rogu

FuckTory! Free Space! (izjava na demonstraciji 17. novembra 2007)

blanco — 2007-11-16T18:15:00Z

Današnja demonstracija je demonstracija proti draginji, za višje plače, proti izkoriščanju. Mogočen tok bogastva, ki dere zgolj navzgor, ne ustvarja nobenega priliva; tiste spodaj dosežejo le drobne kaplje, ki padajo skozi razpoke v strehi kapitala. Občutja praznih žepov ne najdemo v indeksih makroekonomije. A ti bi morali vključevati to močno občutje, ki se razširja med vsemi na današnji demonstraciji. Kako ne zahtevati višjih plač pred tolikšnim bogastvom zgoraj in le meglico spodaj?

A delavski boj ni le boj za plače in izboljšanje delovnih pogojev. Je boj proti logiki gospostva, ki se na naše zahteve ne zna odzvati drugače kot z represijo in normalizacijo. Deli in vlada z varnostnimi in redarskimi službami, neomejeno pristojnostjo policistov in vedno novimi mejami. Te se odražajo s »schengenskim darilom«, ki pomeni nove žičnate ograje, še bolj sofisticirane nadzorne kamere in nove celice v taborišču za migrante. Evropa brez meja je brezmejna laž!

Danes družbena tovarna globalne Evrope okupira vse pore življenja – ta vampirska zver se hrani z našimi telesi, mislimi, čustvi, željami, idejami, strastmi. Ko si ta tovarna, njen tekoči trak, delo na akord in zahtevane norme podredijo vse življenjske oblike, smo vsi delavci – študenti, sex workers, prekerci, migranti, pocestnice, berači, gospodinje, flanerji, kulturniki, umetniki. Zato tukaj nismo solidarni z delavci, ampak smo solidarni delavci.

Moramo ven, moramo iz Fucktory, tega prostora izkoriščanja v ritmu strojev. Moramo osvoboditi prostore, da bi ponovno našli smisel skupnega življenja, kreativnosti, sobivanja, solidarnosti, avtonomije. Fucktory nam jemlje smisel in človečnost, potiska nas v osamo, banalizira naša življenja.

• Zavračamo vklenitev našega ustvarjanja v oblike neoliberalnih institucij, v katerih se avtoritarizem profitno naravnane javne oblasti oplaja z avtoritarnostjo kapitalističnih korporacij. Smo za partnerstvo v boju proti privatizaciji javnih prostorov, proti njihovi normalizaciji, proti izključevanju, diskriminaciji, komercializaciji. Smo proti javno-zasebnemu partnerstvu. Smo za skupno, za nove prostore aktivne participacije, neposredne demokracije, enakosti in svobode. Nesvoboda enega je nesvoboda vseh! Nesvoboda enega je boj vseh!

• Zahtevamo ohranitev že pridobljenih pravic in vzpostavitev novih. Zahtevamo dohodek za vse in globalno državljanstvo. Zahtevamo porodniško za najemne, prekerne delavke in delavce, zahtevamo plačan dopust, pokojnine, zahtevamo brezplačen dostop do mobilnosti in znanja, do delovnih sredstev, do stanovanja, komunikacijskih sredstev.

• Delujemo proti ortonormalizacijskemu nasilju. Nihče nima pravice, da nas pod krinko varnosti pretepa in ubija ali meče iz skupnih prostorov. Nihče nam nima pravice vcepljati koga in kako naj ljubimo in s kom naj se družimo. Nasprotujemo disciplini, telesnemu marketingu, nadzoru, ki ga propagira menedžment zabave. Smo proti »Barbi diktaturi«!

Drugačna moč je mogoča! Delavska moč je naša moč! Prekernih moč je naša moč! Migrantska moč je naša moč! Študentska moč je naša moč! Lezbična moč je naša moč! Vse moči nam!

Another power is possible! Workers' power is ours, precarious' power is ours, migrants' power is ours, students' power is ours, lesbians' power is ours. All powers to us!

Postaja upanje. Svoboda gibanja - osvobojena nadzora! (izjava na demonstraciji 17. novembra 2007)

blanco — 2007-11-16T18:11:00Z

Smo pred Postajo upanja. Skozi njo se gibljemo tisoči in tisoči. Svoboda gibanja nam pomeni skupno iskanje smisla, življenja, ustvarjalnosti, solidarnosti, sveta.

Tisti, ki nas razumejo kot tokove, ki prinašajo profite, skušajo naše svobodno gibanje usmerjati, disciplinirati in nadzorovati. Iz postaj upanja delajo postaje osamitve, hierarhizacije, privilegijev, izključevanja, brezupa, prekinitve želje.

Na Velikem otoku pri Postojni stoji Center za tujce – novodobno koncentracijsko taborišče. Absurdno pridržanje do dvanajstih mesecev, razčlovečenje v zaporniških oblekah in policijsko maltretiranje brutalno razblini sanje mnogih, ki so na tej postaji skušali vdihniti zrak svobode. Logika nadzora, policije in rasizma dela vsak dan iz tega okna v svet, iz tega prostora hrepenenja, okno v zapor in brezup.

Evropa brez meja je brezmejna laž. Postavljajo se vedno nove meje. Svobodno gibanje priklepajo na državljanske in socialne statuse. Pravijo: ti imaš za karto, ti nimaš, ti imaš državljanstvo, ti ga nimaš, ti imaš pravo barve kože, ti je nimaš, ti si normalen, ti nisi. Meje se množijo, so povsod tam, kjer nas legitimirajo, zaslišujejo, nas ocenjujejo kot blago. Družbena tovarna izkorišča naš znoj in našo ustvarjalnost. Meja je ime za izkoriščanje. Tatovi teles – naše meso ni na prodaj! Zavrnimo ekonomijo, ki dela profit s tem, da omejuje našo svobodo gibanja. Sabotirajmo nadzorne sisteme, varnostne službe, mejne kontrole in neomejeno pristojnost policistov. Občutimo, mislimo, izrecimo in napravimo srečanje teles in želja. Naša so močna občutja in direktne akcije. Naša je moč za življenje! Naša je zaloga podob in sloganov aktualnih bojev, ki nas vežejo v uporih. Osvobodimo prostore profita, osvobodimo migracije meja, osvobodimo delovanje dela, osvobodimo gibanje nadzora.

Zahtevamo skupne avtonomne prostore brez policije in privatnih varnostnih služb! Zahtevamo konec ilegalizacije migrantskih državljanov in državljank, ki jo poganja Zakon o tujcih in evropska migracijska politika ločevanja in razvrščanja! Zahtevamo zakonsko omejitev pristojnosti policije in privatnih varnostnih služb na ulicah, trgih, železniških in avtobusnih postajah! Zahtevamo takojšnje zaprtje Centra za tujce! Zahtevamo svobodo gibanja za vse! Za svobodo gibanja – osvobojeno nadzora!

21. decembra bomo spet na ulicah. Tam bomo proti izkoriščanju, ki je meja. Tam bomo v boju proti centrom za tujce. Tam bomo proti globalni evropski Fucktory. Tam bomo proti izključevanju in normalizaciji. Tam bomo za resnično Evropo brez meja. Za globalno državljanstvo in zagotovljen dohodek! Za prostore, osvobojene profita! Za migracije, osvobojene meja! Za delovanje, osvobojeno dela! Za gibanje, osvobojeno nadzora! Za svobodo gibanja in pravico do bivanja!

Avtobusni šofer proti draginji in produktivnosti

blanco — 2007-10-14T15:05:19Z