<?xml 
version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" 
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
>

<channel xml:lang="en">
	<title>NJETWORK</title>
	<link>http://www.njetwork.org/</link>
	
	<language>en</language>
	<generator>SPIP - www.spip.net</generator>

	<image>
		<title>NJETWORK</title>
		<url>http://mdgrom.njetwork.org/local/cache-vignettes/L144xH56/siteon0-39537.jpg</url>
		<link>http://www.njetwork.org/</link>
		<height>56</height>
		<width>144</width>
	</image>



<item xml:lang="en">
		<title>Art center na Gori&#269;kem</title>
		<link>http://mdgrom.njetwork.org/Art-center-na-Gorickem</link>
		<guid isPermaLink="true">http://mdgrom.njetwork.org/Art-center-na-Gorickem</guid>
		<dc:date>2006-12-17T12:35:32Z</dc:date>
		<dc:format>text/html</dc:format>
		<dc:language>en</dc:language>
		<dc:creator>blanco</dc:creator>



		<description>Reziden&#269;ni umetni&#353;ki centri v Sloveniji Prvi in zaenkrat edini reziden&#269;ni umetni&#353;ki center v Sloveniji je nastal leta 2000, ko je ONEJ - dru&#353;tvo prekmurske pobude zasnovalo, pridobilo sredstva in uspe&#353;no izvedlo projekt izgradnje Art centra (obnova in transformacija nekdanje jugoslovanske karavle na meji z Mad&#382;arsko in izgradnja umetni&#353;ke livarne) blizu vasi Sredi&#353;&#269;e na Gori&#269;kem. Za izvedbo projekta je dru&#353;tvo ONEJ pridobilo sredstva iz programa EU Phare-CREDO za prekomejno sodelovanje med Slovenijo (...)

-
&lt;a href="http://mdgrom.njetwork.org/Obranimo-Art-center" rel="directory"&gt;Obranimo Art center!&lt;/a&gt;


		</description>


 <content:encoded>&lt;div class='rss_texte'&gt;&lt;p&gt;Reziden&#269;ni umetni&#353;ki centri v Sloveniji&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Prvi in zaenkrat edini reziden&#269;ni umetni&#353;ki center v Sloveniji je nastal leta 2000, ko je ONEJ - dru&#353;tvo prekmurske pobude zasnovalo, pridobilo sredstva in uspe&#353;no izvedlo projekt izgradnje Art centra (obnova in transformacija nekdanje jugoslovanske karavle na meji z Mad&#382;arsko in izgradnja umetni&#353;ke livarne) blizu vasi Sredi&#353;&#269;e na Gori&#269;kem.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Za izvedbo projekta je dru&#353;tvo ONEJ pridobilo sredstva iz programa EU Phare-CREDO za prekomejno sodelovanje med Slovenijo in Mad&#382;arsko. Teh sredstev je bilo 252.000 evrov.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Eden od partnerjev v projektu je bila ob&#269;ina Moravske Toplice. Njena obveza je bila, da od Ministrstva za obrambo kupi to obmejno stra&#382;nico. Zanjo je pla&#269;ala 3,2 mio SIT ali 13.353 evrov.
Po kon&#269;anem projektu v skladu s pogodbo med EU in dru&#353;tvom ONEJ vse premo&#382;enje iz projekta pripada prijavitelju projekta - dru&#353;tvu ONEJ.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Zavod ART CENTER&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Dru&#353;tvo ONEJ je bilo pobudnik ustanovitve zavoda Art center, saj se je &#382;elelo &#353;e naprej povezovati in sodelovati z lokalnimi skupnostmi. Za razvoj, delovanje in upravljanje zavoda pa je hotelo zagotoviti delno sofinanciranja tudi iz ob&#269;inskega prora&#269;una ob&#269;ine Moravske Toplice.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;&#381;upan ob&#269;ine Moravske Toplice Franc Cipot je zato predlagal, da dru&#353;tvo ONEJ na ob&#269;ino prenese del premo&#382;enja dru&#353;tva in prepusti oz. prenese dva sede&#382;a, ki naj bi jih imelo dru&#353;tvo ONEJ v svetu zavoda Art center na ob&#269;ino Moravske Toplice. To je utemeljeval s tem, da bo lahko samo z ve&#269;jo anga&#382;iranostjo in vpletenostjo ob&#269;ine v zavod prepri&#269;al &#269;lane ob&#269;inskega sveta, da na ob&#269;inski seji sprejme sklep o stalnem financiranju zavoda &#8211; kot bo razvidno pozneje, pa &#382;upan Franc Cipot ob&#269;inskemu svetu nikoli ni predlagal obravnave sklepa o stalnem financiranju zavoda.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Septembra leta 2000 smo s soustanovitelji ob&#269;inama Moravske Toplice in &#352;alovci ter Dru&#353;tvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP) ustanovili zavod ART CENTER- zavod za kulturo, umetnost in razvoj.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Ustanovni dele&#382;i v zavodu in &#269;lani sveta zavoda&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Po ustnem dogovoru med &#382;upanom in predsednikom dru&#353;tva ONEJ Zdravkom Pravdi&#269;em, kjer je bil prisoten tudi Goran Milo&#353;evi&#269; (kasneje prvi v.d. direktor zavoda), o financiranju delovanja Art centra s strani ob&#269;ine Moravske Toplice, se je v ustanovni pogodbi zavoda Art center zapisalo: &#187;&#8230; dru&#353;tvo ONEJ vlo&#382;i za ra&#269;un ustanovitelja ob&#269;ino M.Toplice 12.778.784,70 SIT ( 53.325 EUR )&#171; s &#269;imer se je ustanovni dele&#382; ob&#269;ine MoravskeToplice pove&#269;al iz 9% na 33%, ustanovni dele&#382; dru&#353;tva ONEJ pa zmanj&#353;al iz 91% na 66% vrednosti vlo&#382;enih sredstev ob ustanovitvi zavoda Art center.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;V ustanovni pogodbi je prav tako zapisano, da ima zavod devet &#269;lanov sveta zavoda:
od tega dru&#353;tvo ONEJ imenuje dva &#269;lana, ob&#269;ina Moravske Toplice &#353;tiri &#269;lane, enega &#269;lana ob&#269;ina &#352;alovci, ki je v zavod vlo&#382;ila 500.000 SIT oz. 2.086 evrov, enega &#269;lana pa Dru&#353;tvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP), ki v zavod ni vlo&#382;ilo denarja in enega &#269;lana Zveza dru&#353;tev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) kot predstavnik uporabnikov.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Zaradi takega dokaj uravnote&#382;enega razmerja sil v svetu zavoda je svet vse do za&#269;etka leta 2006 deloval in se sestajal vsaj dvakrat letno &#8211; navkljub stalnim poskusom vsiljevanja volje ob&#269;ine Moravske Toplice.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Za&#269;etek te&#382;av&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Te&#382;ave Art Centra so se za&#269;ele s podpisom ustanovne pogodbe:&lt;/p&gt; &lt;p&gt;&lt;img src=&quot;http://mdgrom.njetwork.org/local/cache-vignettes/L8xH11/puce-32883.gif&quot; width='8' height='11' class='puce' alt=&quot;-&quot; style='height:11px;width:8px;' /&gt; &#381;upan ni nikoli predlagal ob&#269;inskemu svetu naj sprejme sklep o sofinanciranju delovanja Art centra, s &#269;imer je prekr&#353;il ustni dogovor in v samem izhodi&#353;&#269;u izigral pobudnike formiranja Art centra.
&lt;br /&gt;&lt;img src=&quot;http://mdgrom.njetwork.org/local/cache-vignettes/L8xH11/puce-32883.gif&quot; width='8' height='11' class='puce' alt=&quot;-&quot; style='height:11px;width:8px;' /&gt; Zaradi tega je v za&#269;etni fazi delovanja Art center ostal prakti&#269;no brez denarja za pla&#269;evanje osnovnih stro&#353;kov (elektrika, telefon, pla&#269;e,&#8230;).
&lt;br /&gt;&lt;img src=&quot;http://mdgrom.njetwork.org/local/cache-vignettes/L8xH11/puce-32883.gif&quot; width='8' height='11' class='puce' alt=&quot;-&quot; style='height:11px;width:8px;' /&gt; Ob kulturnem prazniku ob&#269;ine M.Toplice si je ob&#269;ina omislila uradno otvoritev Art centra, ne da bi se o tem posvetovala z ostalimi ustanovitelji. V Art centru takrat ni bilo podov, pohi&#353;tva, opreme, vode. Pravzaprav je bil Art center v tistem &#269;asu eno samo gradbi&#353;&#269;e.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Kredit za izgradnjo delovnih prostorov oz. ateljejev&lt;/p&gt; &lt;p&gt;S sredstvi EU Phare-CREDO programa prekomejnega sodelovanja med Slovenijo in Mad&#382;arsko smo izgradili umetni&#353;ko livarno in obnovili osrednjo stavbo Art centra. S pomo&#269;jo t.i. manj&#353;inskega kredita smo hoteli dokon&#269;ati &#353;e ostale manjkajo&#269;e stavbe Art centra (delovni in bivalni prostori).
V ta namen je dru&#353;tvo ONEJ pomagalo pripraviti dokumentacijo za ustanovitev Kulturnega dru&#353;tva Antal Ferenc v Sredi&#353;&#269;u/Szerdahely, ker so po takratni zakonodaji ta kredit lahko koristili samo predstavniki manj&#353;in. Od odobrenih 60 mio SIT namenskega kredita smo zaradi nasprotovanja Tiborja V&#337;r&#337;&#353;a (predstavnik mad&#382;arske manj&#353;ine v ob&#269;inskem svetu in kmetovalec iz Sredi&#353;&#269;a ter &#269;lan sveta zavoda Art center), ki je hotel 39 mio SIT nameniti za novo poslovno stavbo s pisarno mad&#382;arske manj&#353;ine v bli&#382;nji vasi Prosenjakovci. Tako smo lahko dobili samo 21 mio SIT ali 87.631 evrov. Garant za celoten kredit je bil Art center, ki je vzel hipoteko na nepremi&#269;nine. Kljub hipoteki pa s temi kreditnimi sredstvi vseeno ni upravljal Art center, ampak je KD Antal Ferenc predal ta sredstva, namenjena Art centru (21 mio SIT) v upravljanje ob&#269;ini Moravske Toplice, ki je sama vodila vse postopke v zvezi z javnim razpisom in izgradnjo ateljejev. Tako takratno vodstvo Art centra, kakor tudi sam arhitekt Art centra Ira Zorko (ki je sodeloval tudi pri projektu Youth Hostel Celica) niso imeli nobenega vpliva in nadzora nad gradnjo, ki ni potekala v skladu z gradbenim dovoljenjem oz. na&#269;rti. Eden izmed izvajalcev je bilo Javno komunalno podjetje &#187;&#268;ista Narava&#171; ob&#269;ine M. Toplice. Arhitekt se je prito&#382;il. Dokumentacije o gradnji, ki bi morala biti na sede&#382;u Art centra, nismo nikoli dobili. Zgradilo se je nekaj deset m2 manj kot je bilo predvideno. Kredit se Ribni&#353;kemu skladu ni nikoli za&#269;el vra&#269;ati.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Delovanje in po&#269;asen razvoj&lt;/p&gt; &lt;p&gt;V za&#269;etku leta 2001 je Art center dobil nagrado &#352;tefana Smeja za najbolj&#353;i slovenski regionalni projekt leta (10 mio SIT ali 41.729 evrov), ki jo je podelila takratna ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. S tem nam je dr&#382;ava nekako povrnila davke, ki jih je takrat kot edina v Evropi pobirala od Phare &#8211; CREDO donacij.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Maja 2001 &#8211; po tem ko so v Art center vlomili in poskusili vlomiti &#8211; sta v.d. direktor Goran Milo&#353;evi&#269; in programski vodja Zdravko Pravdi&#269; za&#269;ela delovati v samem Art centru. Tako so se &#382;e junija zgodile razli&#269;ne delavnice, ki so se jih udele&#382;evali &#353;tudentke/i ALU iz Ljubljane in umetniki mlaj&#353;e generacije iz Slovenije. To je tudi za&#269;etek stalnega, neprekinjenega delovanja Art centra. Po&#269;asi, ob nenehni improvizaciji in celodnevnem delu se je Art center razvijal in pridobival nova nacionalna projektna sredstva. Tako se je vklju&#269;il v mre&#382;o Mladinskih centrov Slovenije, za&#269;el je izvajati program Evropske prostovoljne slu&#382;be EVS (European voluntary service), izvajali so se projekti Ministrstva za kulturo in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), Art center pa so postopoma za&#269;eli obiskovati tudi umetniki iz vsega sveta. Prvi v.d. direktor Goran Milo&#353;evi&#269; je odstopil po dvoletnem brezpla&#269;nem delu, saj je imel mlado dru&#382;ino. Programski vodja Zdravko Pravdi&#269;, iniciator in vodja EU projekta ustanovitve Art centra, je delal v veliki meri sam z ob&#269;asno pomo&#269;jo posameznih prostovoljcev in dveh delavcev, zaposlenih preko programa javnih del, ki sta skrbela za stavbe in okolico. V letih 2002 in 2003 letni prihodki niso dosegli 10 mio sit, Art center se je ukvarjal predvsem s pre&#382;ivetjem. V tem &#269;asu so Art centru dvakrat izklopili elektriko, &#353;est mesecev je bil Art center brez telefona. Februarja 2003 je Tibor V&#337;r&#337;&#353; na ob&#269;inski seji ob&#269;ine Moravske Toplice za Dnevnik RTV SLO izjavil, da v Art centru prebivajo klo&#353;arji in pijanci. Na eni od sej sveta zavoda izvolijo takratnega predsednika sveta zavoda Jo&#382;efa Matisa (takratni pod&#382;upan ob&#269;ine Moravske Toplice) za v.d. direktorja. S sredstvi programskega vodje Zdravka Pravdi&#269;a (ki prekine stanovanjsko namensko var&#269;evanje - en mio SIT) in donacijami v materialih in opremi v Art centru naredijo lesene pode, improvizirane spalnice, kuhinjo ter parkiri&#353;&#269;e. Na seji sveta zavoda jeseni 2003 &#382;upan Franc Cipot nadome&#353;&#269;a &#269;lana sveta zavoda ob&#269;ine Moravske Toplice. Za novega v. d. direktorja imenujejo Mirana &#381;ilavca (pravnik in ste&#269;ajni upravitelj). Ta hitro dojame realnost Art centra in za&#269;ne sodelovati oz. podpisovati projekte, ki jih pi&#353;e ekipa. Pravzaprav za&#269;ne Art center &#353;ele v tem &#269;asu (2004) normalno poslovati, saj se predstavniki ob&#269;ine Moravske Toplice zaradi v.d.direktorja, ki je pravnik, ne vme&#353;avajo v delovanje. Ekipa Art centra je uspe&#353;na na treh razpisih razli&#269;nih programov Evropske unije (ECF &#8211; Eropean Cultural Fundation, DG Enlargement, Youth programme; skupna vrednost cca. 200.000 evrov), v Art center pa redno prihajajo tuji umetniki, izvajajo se razli&#269;ne izobra&#382;evalne delavnice in nacionalni projekti ter programi. Po predstavitvi kon&#269;nega vsebinskega letnega poro&#269;ila dobi programski vodja Zdravko Pravdi&#269; pohvale od vseh &#269;lanov sveta zavoda!&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Leta 2005 se ob pomo&#269;i tradicionalnega nem&#353;kega obrtnega ceha AXT&amp;KELLE zgradi do tretje gradbene faze (temelji, stene, streha - brez vrat oken, in&#353;talacij) reziden&#269;ni/bivalni del (na&#269;rtovanih je 8 sob, 16 postelj, pisarna) v skupni izmeri cca. 500 m2.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;To leto tudi Ministrstvo za kulturo prvi&#269; od ustanovitve zavoda podpre gradnjo Art centra z 2,5 mio SIT (10.432 evri).&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Izra&#269;unana ra&#269;unovodska vrednost reziden&#269;no-bivalne stavbe je pribli&#382;no 26 mio SIT ali 108.500 evrov. Del &#269;lanov sveta zavoda iz ob&#269;ine Moravske Toplice se ne strinja z gradnjo, vendar ne sprejmejo nobenega sklepa. Ker se eden od vklju&#269;enih v program javnih del (Pavel &#352;venda, skrbel je za tehni&#269;ne zadeve) ni strinjal z gradnjo bivalne stavbe, Art center do&#382;ivi in pre&#382;ivi &#353;tevilne obiske in&#353;pekcij &#8211; gradbeno, delovno idr. ter tudi obisk policije. Po koncu gradnje bivanjske stavbe (kon&#269;ane do III. faze), jo za vadbeni oder takoj uporabi 25 mladih umetnikov iz petih dr&#382;av Evropske unije, ki pripravljajo umetni&#353;ki projekt na temo mej.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Leto 2005 Art center zaklju&#269;i s pribli&#382;no 50 mio SIT letnih prihodkov, v kar je v&#353;teta vrednost nove stavbe.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;2006&lt;/p&gt; &lt;p&gt;6. januarja izide v &#269;asopisu Direkt &#269;lanek o Art centru, ki ga je napisal novinar Boris Cipot na podlagi pri&#269;evanj Tiborja V&#337;r&#337;&#353;a in prej omenjenega delavca Pavla &#352;vende. Februarja mora ekipa Art centra zaradi novih &#269;lankov v Direktu na &#187;zagovor&#171; na Ministrstvo za kulturo, ki financira projekt Mre&#382;e multimedijskih centrov M3C. Na sestanku se nenapovedano pojavi tudi &#382;upan Franc Cipot , ki med drugim tudi izjavi, da lokalna skupnost ne podpira delovanja Art centra in da bi podaril ob&#269;inski dele&#382; Art centra Ministrstvu za kulturo. Ministrstvo &#382;upanovo ponudbo odkloni.
Zaradi pisanja v Direktu kmalu odstopi v. d. direktor Miran &#381;ilavec, ki zadnje leto ni prejemal honorarja za svoje delo &#8211; zreducirano na podpisovanje listin. Iz zavoda izstopita tudi DLUPP in ZDSLU. Ob&#269;ina Moravske Toplice tako dobi absolutno ve&#269;ino v svetu zavoda. Navkljub temu, da je ve&#269;inski ustanovitelj dru&#353;tvo ONEJ pozival ostale soustanovitelje (ob&#269;ina Moravske Toplice in ob&#269;ina &#352;alovci) na seje ustanoviteljev zavoda Art center zaradi spremembe ustanovne pogodbe, ker je izstopil eden izmed ustanoviteljev (DLUPP). Do danes se sej ustanoviteljev ob&#269;ini Moravske Toplice in &#352;alovci nista udele&#382;ili, sprememba pa ni vnesena.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;V.d. direktorja Pika Petra Pevec&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Na eni od nelegalnih sej sveta zavoda (seje namre&#269; niso bile sklicane v skladu s statutom &#8211; vabila niso bila podpisana, ni bilo prilo&#382;enega delovnega gradiva) za v.d. direktorico imenujejo Simono Zadravec, ki po pogovoru s &#269;lani ekipe Art centra po treh dneh odstopi. Ob&#269;ina Moravske Toplice takoj po njenem odstopu skli&#269;e krizno sejo, na kateri kot pravnega zastopnika ob&#269;ine Moravske Toplice najame odvetnika Dejana Rituperja. Na naslednji nelegalni seji sveta zavoda za v. d. direktorico izvolijo Piko Petro Pevec, absolventko oblikovanja in partnerico odvetnika Dejana Rituperja (poroka je to soboto). V sodni register v Murski Soboti jo navkljub neizpolnjevanju pogojev za to delovno mesto (zapisanih v ustanovni listini zavoda - visoka izobrazba, 3 leta delovnih izku&#353;enj) vpi&#353;ejo kot zakonito zastopnico zavoda, prito&#382;bo ONEJ-a pa sodni register zavrne. Dru&#353;tvo ONEJ &#353;e vedno &#269;aka na odlo&#269;itev vi&#353;jega sodi&#353;&#269;a v Mariboru.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Pika Petra Pevec od nastopa funkcije v.d. direktorice zavoda Art center 9. marca 2006 pa vse do danes navkljub ve&#269;kratnim pozivom ekipe Art centra &#353;e nikoli ni bila v Art centru. Izpla&#269;uje si pla&#269;o iz sredstev, ki so namenjena izvajanju projektov, ki jih je zagotovila ekipa Art centra, &#269;eprav so na seji sveta zavoda ob njeni izvolitvi zapisali, da bosta njeno pla&#269;o financirali obe ob&#269;ini ustanoviteljici Art centra. V.d. direktorica Pika Petra Pevec, absolventka brez kakr&#353;nihkoli izku&#353;enj z organizacijo in delom v taki instituciji, Art centru namerno povzro&#269;a &#353;kodo: izklop telefona in faksa, onemogo&#269;anje dostopa do interneta, nepla&#269;evanje teko&#269;ih stro&#353;kov, neizpolnjevanje projektnih obveznosti, popolna ignoranca do pogodbenikov &#8230; Od imenovanja marca letos je povzro&#269;ila &#353;kode za vsaj 7.800.000 SIT oz. 32.549,52 evrov (projekt Multimedijskih centrov v vseh statisti&#269;nih regijah Slovenija Ministrstva za kulturo in Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter projektov za vizualno umetnost Ministrstva za kulturo). Navkljub &#353;tevilnim pozivom ekipe Art centra in tudi pozivom Ministrstva za kulturo, naj vendarle podpi&#353;e zahtevek za porabo sredstev oz. podpi&#353;e poro&#269;ila, se na klice, poslana pisma in elektronsko po&#353;to ni odzivala. Nastala &#353;koda pa ni le materialna, saj je s svojim nedelovanjem o&#353;kodovala predvsem ustvarjalce (finan&#269;no podporo za izvedbo umetni&#353;kih projektov je te&#382;ko pridobiti) in tudi dobro ime zavoda, kar je v enem izmed pozivov zapisala tudi Judita Krivec-Dragan, odgovorna oseba za vizualno umetnost na Ministrstvu za kulturo.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Za zastopanje zavoda Art center je v.d. direktorica Pika Petra Pevec takoj po izvolitvi pooblastila svojega partnerja in kot re&#269;eno odvetnika Dejana Rituperja. Ta pri&#269;ne vlagati to&#382;be, za&#269;asne odredbe &#8230; Sodnica na okrajnem sodi&#353;&#269;u v Murski Soboti Terezija Cipot je konec aprila razsodila, da ekipa Art centra, ki tam deluje in biva, &#353;kodi zavodu.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Delo&#382;acije&lt;/p&gt; &lt;p&gt;30. novembra pride do delo&#382;acije programskega vodje Zdravka Pravdi&#269;a, predstavnice Art centra v M3C, Vite &#381;gur (dobitnica &#353;tudentske Pre&#353;ernove nagrade), prostovoljca v Art centru Julija Bor&#353;tnika (dobitnik &#353;tudentske Pre&#353;ernove nagrade ter nagrade za mlade umetnike Essl Award), gostujo&#269;a umetnika programa Artist in Context (ali Umetnika v kontekstu) Alexandro Filiatreau (Francija) in Pawela Dziemiana (Poljska) ter Uro&#353;a Dimica, gosta iz Rog-a.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Skratka delo&#382;irali so ljudi, ki so si Art center zamislili, vanj vlo&#382;ili ogromno idej, iniciative, prostovoljnega dela in lastnih finan&#269;nih sredstev ter tako ustvarili prvi slovenski reziden&#269;ni Art center.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Kontakti in nadaljnje informacije:&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Zdravko Pravdi&#269; &#8211; Pec, 031 250 378
Vita &#381;gur, 041 961 327
Julijan Bor&#353;tnik, 051 237 407
onej@siol.net&lt;/p&gt; &lt;p&gt;odvetnik: Zoran Koren&#269;an, 041 735 955, 01 426 90 70
zoran.korencan@siol.net&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Kaj so reziden&#269;ni umetni&#353;ki centri&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Reziden&#269;ni Art centri so prostori kreativnosti, ki so namenjeni predvsem bivanju in ustvarjanju gostujo&#269;ih umetnikov. V tujini so &#382;e dolga leta poznani kot programi Artist in Residence - AiR. Ti prostori/centri nudijo ustvarjalcem vso podporo (organizacijsko, tehni&#269;no,&#8230;) in ostale pogoje (kreativno vzdu&#353;je, ustvarjalni mir,&#8230; ) v &#269;asu njihovega rezidentstva. Obi&#269;ajna praksa v reziden&#269;nih Art centrih je, da umetniki rezidenti bivajo v teh prostorih od najmanj 2 tednov do najve&#269; 1. leta, redkeje tudi ve&#269;.
Tak&#353;nih umetni&#353;kih sredi&#353;&#269; je v Evropi &#269;ez 300, v ZDA &#269;ez 120, &#353;e pribli&#382;no 100 jih je po ostalih dr&#382;avah sveta.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Dru&#353;tvo ONEJ je v letih 2000 - 2006 za obnovo in delovanje Art centra pridobilo pribli&#382;no 567.500 evrov, medtem ko je ob&#269;ina Moravske Toplice v Art center vlo&#382;ila zgolj 22.000 evrov in samo v leto&#353;njem letu povzro&#269;ila 32.549,52 evrov &#353;kode.
Poleg tega so &#269;lani dru&#353;tva ONEJ vlo&#382;ili v Art center pribli&#382;no 22.000 ur nepla&#269;anega dela.&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Ustanovni dele&#382;:Dru&#353;tvo ONEJ: 91 % -&gt; 66,04 %
Ob&#269;ina Moravske Toplice: 9 % -&gt; 33,02 %
Ob&#269;ina &#352;alovci: 0,94%&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Svet zavoda:
Dru&#353;tvo ONEJ: 4 &#269;lani -&gt; 2 &#269;lana
Ob&#269;ina Moravske Toplice: 2 &#269;lana -&gt; 4 &#269;lani
Ob&#269;ina &#352;alovci: 1 &#269;lan
Dru&#353;tvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP): 1 &#269;lan
Zveza dru&#353;tev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU): 1 &#269;lan&lt;/p&gt; &lt;p&gt;Dru&#353;tvo ONEJ prepi&#353;e del sredstev in dva &#269;lana sveta na ob&#269;ino Moravske Toplice v znamenju dobrih odnosov in &#382;elje po krepkej&#353;em sodelovanju.&lt;/p&gt;&lt;/div&gt;
		
		</content:encoded>


		

	</item>



</channel>

</rss>
