NJETWORK

Na juriš na vodni top!

blanco — 2010-02-18T14:59:24Z

Vlada je sprejela tako imenovano izhodno strategijo iz krize. Istočasno je premier Pahor naznanil, da je politike konsenza konec, rekoč, da bo vlada skušala doseči soglasje glede ukrepov izhodne strategije le do določene točke, nato bo sprejela unilateralno odločitev. Napoved ukrepov za izhod iz krize in konca konsenzualne politike je pospremila obnovljena zgodba o nakupu novega vodnega topa za razganjanje demonstracij. Na osnovi teh informacij seveda ni težko speljati sklepa, da je vlada pripravljena na represivni scenarij, po katerem bo iskanje soglasja in usklajevanje nadomestil vodni top in kordoni robocopov. Kaj je ozadje tega premika od konsenzualne politike k represivni naddoločitvi političnih procesov in kaj vse to pomeni za družbene in delavske boje?

Najprej je treba odgovoriti na vprašanje, zakaj gre pri ti. izhodni strategiji iz krize. Na dlani je, da bo bitka okrog nje odločila, kdo in na kak način bo plačal krizo. Vsi stebri izhodne strategije pričajo o tem: fleksibilizacija trga dela, spremembe fiskalne politike, "racionalizacija" javnega sektorja in javnih storitev. Vsi ukrepi, ki zadevajo omenjene stebre, govorijo o tem, da se je vlada odločila, da bodo krizo plačali tisti, ki zanjo niso krivi, produktivna multituda. Spremembe davčnih obremenitev, lažje odpuščanje zaposlenih, definiranje novih režimov fleksibilnega izkoriščanja delavcev, drastični posegi v javni sektor in krčenje pravic iz naslova socialne države - vse to daje jasno vedeti, da bo vlada tistim, ki so krivi za krizo in njeno poglabljanje, podelila nov mandat upravljanja z družbo, takorekoč absoluten, neomejen in brezpriziven mandat.

Seveda je kriza globalna, povezana s krahom finančne kapitalistične globalizacije. Ne smemo pa pozabiti, da jo je v Sloveniji poglobil specifični razvoj tukajšnjega kapitalizma: privatizacija kot razlastitev množic in razvrednotenje skupnega bogastva ter lastninska konsolidacija, ki sta izhajali iz projekta vzpostavitve nacionalnega kapitalističnega razreda. Seveda specifični razvoj nacionalnega kapitalizma ne zanika, da so njegove poteze in logika lastne kapitalizmu nasploh. Splošna skorumpiranost slovenskih kapitalističnih subjektov, kot je primer izčrpavanja podjetij skozi lastninsko konsolidacijo ali pa kraja državnih subvencij za skrajšanje delovnega časa v času krize, pomeni, da je poskus vlade, da prenese tako rekoč absoluten mandat vladanja na te iste kapitalistične subjekte, toliko bolj škandalozen. Kako je mogoče, da hoče ti. leva vlada nagraditi subjekte, ki so krivi za to, da se velik del prebivalstva iz meseca v mesec prebija z dohodki, ki so nižji od eksistenčnega minimuma, da je deset odstotkov prebivalstva (za kar je z migracijsko politiko neposredno odgovorna vlada) izključenega iz države blaginje in podvrženega režimu apartheida, da nove in nove generacije mladih izobražencev pristanejo v skrajno negotovih oblikah zaposlitev, brez možnosti, da uresničijo svoje znanje in sanje, da živimo v kastni družbi, v kateri je predmet medgeneracijske transmisije poklicna bolezen, ne pa optimizem, ki bi izhajal iz procesov širjenja možnosti življenja in svobode?

Prvi odgovor na vprašanje, zakaj gre pri izhodni strategiji, je torej na dlani. Želijo, da plačamo krizo, da pozabimo, kdo je zanjo odgovoren, da se podeli mandat za gašenje požara piromanom. Pri takšni zastavitvi problema tvegamo, da se v nas zbudi zgolj bes in občutek nemoči, nekakšno moralno ogorčenje, vse to pa nam ne da ravno predstave o tem, kaj lahko naredimo. Zato si moramo zastaviti drugo vprašanje in sicer, kako se temu scenariju zoperstaviti, kako preprečiti, da bomo plačali krizo, kako jo preusmeriti v osvobodilno gibanje. Tudi na to vprašanje lahko odgovori analiza prehoda od konsenzualne politike k vodnim topovom. Na prvi pogled vlada na ta način grozi socialnim partnerjem, seveda ne ti. delodajalski, ampak delojemalski strani. Človek logično pomisli, da si premier ne zamišlja, kako bo vodni top šprical predstavnike gospodarske zbornice ali pa kakšnega Bobinca, medtem ko igra tenis. Sama vsebina ukrepov za izhod iz krize govori prej o tem, da si premier predstavlja, da bo vodni top razganjal delavske, študentske ali upokojenske demonstracije. Pa tudi to se znotraj dosedanje paradigme vladanja ne zdi preveč verjetno, saj so bili za kontrolo nad tovrstnimi protesti zaenkrat dovolj sindikalni funkcionarji, ki so jim demonstracije predstavljale argument za pogajalsko mizo. Zato je jasno, da vodni top vstopa v tukajšnje politično življenje kot indikator pomembne spremembe same paradigme vladanja. Seveda bi mnogi radi v vsem skupaj videli le znamenje prislovične nevretenčnosti dotičnega premiera, ki pač izjavi tisto, kar mu v določenem trenutku nekdo prišepne in se mu zdi "kul". Takšno podrejanje realnih političnih procesov osebnostnim karakteristikam politikov, pa lahko le zamegli situacijo in nam onemogoči videti realne politične procese in tendence, od kod preži nevarnost in kje so priložnosti za procese radikalne tranformacije sveta. Če gremo onkraj osebnostnih lastnosti premiera in si prikličemo v spomin politično dinamiko v času krize, potem lahko vidimo, da ni napoved represivnega scenarija nič drugega kot poslednji žebelj v krsto socialne države - mehanizmov in institucij, ki so skrbele za to, da so družbeni konflikti pomirjeni in vpreženi v koncept enodimenzionalnega kapitalističnega razvoja.

Paradigma socialne države pa ni padla šele zdaj, z vladnimi žuganji. Po stavkah in protestih, nastalih zunaj okvirjev in celo volje korporativnih stanovskih organizacij, si ne more nihče več zatiskati oči pred nepovratno krizo socialne države. Erozija podpore organizacijam interesnega predstavništva, kot so velike sindikalne centrale, izraža po eni strani krizo ti. gradualizma, postopnega razlaščanja ljudi, ki je bilo v pomembnem delu menedžirano v institucijah socialnega partnerstva, po drugi pa dejstvo, da ni socialna država nič drugega kot kapitalistični aufhebung socialističnega koncepta dela. V institucijah socialnega dialoga in socialnega partnerstva so imele hegemonsko vlogo, če ne celo izključno, organizacije neokorporativnega interesnega in stanovskega predstavništva, ki so bile vzpostavljene na osnovi kanona fordističnega in socialističnega dela. Kot predstavniki pluralnih modalitet mezdnega dela, od katerih jih je vedno več zunaj kanona mezdnega dela (kar je zunaj lahko združimo v koncepta migrantskega in prekernega dela), so bile te organizacije in insitucije socialnega partnerstva vedno bolj institucije predstavljanja simulakra produktivne družbe. Če je politika velikih sindikalnih central, kot je ZSSS, v primeru fordističnega delavstva še dajala vtis, da gre upogibanje dominaciji kapitala skupaj z določenimi koncesijami za delavce, je bila njihova politika v primeru postfordističnega proletariata, mnogotere, migrantske in intelektualne delovne sile, zgolj izvajanje dominacije kapitala. Premik v političi paradigmi, ki jo je napovedal Pahor in uvedba govorice vodnega topa, je zgolj potrditev tega, da je socialna država kot kapitalistični aufhebung socialističnega koncepta dela, dokončno na tleh. Zato pa ne rabimo žalovati. V takšni socialni državi se je potencial radikalne transformacije sveta, če je kdaj sploh obstajal, izpel. Premier torej žuga z vodnim topom zato, ker se več ne more zanašati na socialno državo, kot na prostor, ki rekuperira, angažira in vprega družbene konflikte. To pa velja za socialno državo v najširšem smislu. Njene institucije, pa naj gre za socialno partnerstvo ali za javne storitve, kot je zdravstvo in šolstvo, niso več zanesljivi agensi reprodukcije kapitalistične vladavine. Zato je treba slednje s ti. racionalizacijo javnega sektorja in z grožnjami s privatizacijo postaviti pod neposredno komando kapitalističnih subjektov.

Vodni top lahko razumemo kot politični subjekt kapitala. Izraža njegovo zmožnost, da nasilno naddeterminira razmerje sil. Razmerje sil, ki postane s padcem socialne države, ko postaja konflikt odprt, nemistificirano. In na tej točki se postavita dve alternativi. Prva je naddeterminacija konflikta, druga je organiziranje konflikta v konstituirajočo aktivnost. Scenarij naddeterminacije se z lahkoto napove. Kapitalistična država se odpoveduje socialni državi, še vedno pa ima pravno in nacionalno državo. Obe se ji zdita v tem trenutku od socialne države učinkovitejša okvira reprodukcije reda in kontinuitete oblasti. Pravna država je pravno politična verzija ekonomskega laissez faire. Je garant ekonomskega in družbenega razvoja, ki ga določajo proste in spontano koordinirajoče se kapitalistične energije. Tako pravi buržoazna ideologija. V resnici pa je pravna država hibrid med tržno utopijo spontane socializacije tržnih sil, in absolutistično državo. V njen genski zapis je vpisana kriza kapitalistične ideologije kot spontanosti in neovirane ekspanzije. Subjekt pravne države niso le individualne pravice, ampak tudi obči interes kot odgovor na samodestruktivnost proste medigre posamičnih kapitalističnih interesov. In seveda se ta subjekt obenem konstituira kot izključitev proletarcev, nelastnikov in je zato subjekt razrednega gospostva nad proletarci, ki se jim pogodbeni odnosi in tržna menjava nikoli ne kažejo kot neprisilna menjava med enakimi.

Pravna država je transcendentalna oblast, samonanašujoča se proceduralna mašina, ki iz konstitucije izključi vsako inovacijo, ki se ne upogne telosu in kontinuiteti kapitalistične oblasti. Nova oblika življenja, samoniklo nastala praksa, lahko vstopi v konstitucijo, je oktroirana kot pravica, samo če je transubstancializirana v individualizmu, ekploataciji in redukciji mnogoterega na eno. Pluralizem postane tako pluralizem političnih strank, pluralne oblike življenja postanejo pravice posesivnega individuuma. Seveda moramo pri tem upoštevati, da so se ljudje v svojem boju v zgodovini poslužili tudi pravne forme in da ima pravna država tudi zamolčan razvoj, ki so ga narekovali boji proti diskriminaciji in za svobodo. Konstituirajoča aktivnost zato ni v simetrični opoziciji s pravno formo in državo. Vendar je limita liberalno demokratskih ustav in pravne države absolutna, saj onemogoča afirmacijo drugačnega subjekta proizvodnje prava in pravic, subjekta, ki se zaradi svoje družbene biti ne more konstituirati prek odtujitve: moči v oblasti, imanentne produktivnosti pravic v transcendentalnem izvoru prava, absolutne odprtosti v identiteti... In popolnoma analogne karakteristike so značilne za nacionalno formo, kjer reprodukcijo oblasti in kapitalistične suverenosti omogoča zaprta in homogenizirana kolektivna identiteta.

Če upoštevamo absolutno zaprtost tako pravne kot nacionalne države za inovacije - za definiranje novih pravic, ki izhajajo iz transformacij v materialni konstituciji, iz transformacij dela in družbene produkcije - potem vidimo, da so grožnje z vodnim topom izraz konstitucionalne krize, torej krize konstitucije, ki je zgrajena na konceptih nacionalne suverenosti, pravne in socialne države. V krizi je zato, ker se družbenega reda ne da učinkovito reproducirati brez učinkovitih mehanizmov posredovanja konfliktov in vpisovanja družbenih inovacij v kontinuiteto oblasti. Tega ne omogoča nacionalna država, okrog katere so se razblinile vse iluzije tudi v predelih sveta, kjer je nacionalna osvoboditev nekoč veljala za osvobodilni projekt. Tega ne omogoča pravna država, ta abstraktna mašina transcendentalne transubstancializacije strastne apropriacije. In tudi ne socialna država kot socialistični ali kapitalistični aufhebung individualnega in manualnega dela.

Prehod od konsenzualnega načina vladanja k vladanju z vodnimi topovi je izraz konstitucionalne krize, ki se je v Sloveniji in povsod po svetu popolnoma razkrila v času globalne finančne in ekonomske krize. Ta konstitucionalna kriza je produkt transformacij v materialni konstituciji. Transformacij, ki so razveljavile dialektiko med formalno in materialno konstitucijo, ki se je razvila v oblikah nacionalne, socialne in pravne države. In leva vlada v Sloveniji na to krizo, ki je globalna, odgovarja z razklenitvijo razmerja med formalno in materialno konstitucijo in z absolutizmom formalne konstitucije. Drugače rečeno, namesto, da bi delala na hipotezi novega, nedialektičnega razmerja med produkcijo in konstitucijo, ju z grožnjo naddeterminacije ločuje. Verjetno drugega parlamentarna levica, ki je popolnoma ujeta v transcendentalno shemo utemeljitve oblasti, niti ne more narediti. To potrjujejo mnogi kazalci, ki jih lahko združimo v ugotovitev, da levica v Sloveniji ne vidi ničesar zunaj države in njenih institucij.

Kaj lahko v tej situaciji storijo antikapitalistična gibanja? Kaj storiti v situaciji, ko bo prekernost postala norma, ko se pripravljajo napadi na javni sektor in storitve, ko se jim še bolj agresivno vsiljujejo podjetniška legitimacija, ko se bomo soočili z množičnim odpuščanjem, ki ga bo omogočila fleksibilizacija dela, z napadi na obstoječe dohodke, prenosom davčnih bremen na revnejše, zaostritvijo represivnosti, agresivno normalizacijo, ko bodo konsolidatorji lastninjenja dobili skoraj absolutno oblast in bodo javna sredstva namenjena prvenstveno zatrtju vsake rezistence temu scenariju (pomemben signal v tej smeri je javno financiranje čiščenja objektov kompleksa Rog, katerega namen je privabiti privatne investitorje)... ? Predvsem moramo razumeti, da se je finančna kriza prevesila v politično in da je treba razširiti kritiko kapitala na kritiko politike. Obenem moramo razumeti, da je kriza v prvi vrsti rezultat transformacij v produkciji, ki pričajo o tem, da se subjektu družbene produkcije ne da več vladati znotraj kapitalistične države. Subjekt družbene produkcije mora postati politični subjekt, ki pa je lahko samo subjekt samovladanja. To pomeni, da se ne more konstituirati skozi odtujitev, kot to predvidevajo koncepti nacionalne, pravne in socialne države. Lahko se samo samokonstituira. To pomeni, da mora iznajti oblike neposrednega izražanja potreb in želja multitude. Znotraj teh političnih oblik mora zagnati konstitucionalno aktivnost, ki ne vsebuje nikakršne odtujitve bodisi moči bodisi pravic bodisi družbenih in materialnih pogojev proizvajanja. To konstitucionalno aktivnost lahko v malce starem jeziku razumemo kot reapropriacijo, ki je samodeterminacija.

Če antikapitalizma ne bomo razumeli kot drugega načina konstituiranja sveta, bomo vedno naleteli na limite, ki jih v svojih konstitucionalnih oblikah postavlja kapitalistična država. In ponovno bomo ponovili stare napake, bodisi bomo absolutno zavračali moč in zgolj pričali o omnipotentnosti oblasti ter naši nemoči, bodisi bomo razvili koncepte in prakse kapitalistični oblasti homologne moči. Če že ne bomo padli v to slepo ulico, pa bomo zmleti v transcendentalni mašineriji kapitalističnega konstituiranja sveta. Morda bo kapitalizem našel novo obliko reformizma in potem bodo naše zahteve po od dela neodvisnih oblikah dohodka ali po oblikah globalnega državljanstva uveljavljene v oblikah, ki bodo izbrisale vir novih pravic in dohodka: družbeno sodelovanje, skupno, svobodno družbeno individualnost, multitudo. In tako se bomo znova vrnili k slabi dialektiki. Pa je to sploh mogoče? Prigoda o vodnem topu nakazuje, da je dialektike konec. Nepovratno, če se bo antikapitalistični sentiment prevedel v konstituirajočo aktivnost.

Andrej Kurnik

Participacija na dobičku: delavcem ali lastnikom

blanco — 2008-11-27T13:46:03Z

Medtem ko je svet zabredel v finančno in zdaj še gospodarsko recesijo, novi vladarji Slovenije razpravljajo o tem, ali naj uzakonijo obvezno udeležbo delavcev pri dobičku. Čeprav številne raziskave ugotavljajo heterogene pozitivne učinke takšne uvedbe na poslovno uspešnost podjetij, se zanimiv spor odvija med tistimi, ki verjamejo, da bi uzakonitev obvezne udeležbe pomenila nedopusten poseg v zasebno lastnino nad kapitalom, ter tistimi, ki zaradi rapidnega večanja teže človeške dodane vrednosti v podjetjih (neodvisno od finančnega kapitala) v drugačnih, postfordističnih okoliščinah ekonomije ne verjamejo več v enostransko prisvajanje rezultatov poslovanja v obliki zgolj finančnega kapitala, ki ga terjajo lastniki.

Prva dilema je torej, ali je nasprotovanje obvezni participaciji delavcev na dobičku v skladu z razumevanjem prisvajanja rezultatov poslovanja podjetja sploh v koraku s časom našega razumevanja kapitala, saj je ob finančnem že zdavnaj enakovreden status zadobil tudi »človeški« kapital in strukturni kapital, katerega nosilci niso lastniki, ampak delavci. Zaradi zastopanost takšnega intelektualnega kapitala je treba zaposlenim priznati tudi neko večjo in drugačno mero pravic pri upravljanju podjetij in prav tako pri finančni participaciji (na dobičku, pri notranjem lastništvu).

To je en vidik zgodbe. Drugi je, da tisti, ki nasprotujejo obvezni participaciji na dobičku, npr. stranka LDS, to počnejo po defaultu, ne da bi navedli in opredelili vse preostale okoliščine, saj pravijo tole: »Za nas ni sprejemljivo, da je to obvezno v vsakem primeru, brez opredeljenih ostalih okoliščin.« Obvezna participacija torej ni samoumevna kar tako. Kot da to ni dovolj, pa v LDS pravijo še, da bodo v njej »nasprotovali tudi omejitvam menedžerskih plač, nagrad in sejnin v zasebnih podjetjih.«

Stališče pred nas postavlja dve dilemi. Prva je, ali je obvezna participacija na dobičku dobro utemeljena s politično in ekonomsko ideologijo tistih, ki jo zanikajo. Druga je, ali je nadaljevanje stališča (naprotovanje omejitvam menedžerskih plač) notranje koherentno s prvim stališčem. Zdi se, da LDS pogrne na obeh točkah, na interni logiki libertarnosti in zavezanosti idejnim tvorcem liberalizma in hkrati glede konsistence v obeh protipostavljenih stališčih. Najprej k prvemu. Vzemimo za izhodišče misel F. Hayeka in R. Nozicka. Bazični utemeljitelji liberalizma na področju ekonomije, politične filozofije in morale se kajpak sklicujejo na svobodo posameznika in neko zelo radikalno pojmovanje pravičnosti. Hayek zagovarja stališče, da družbena pravičnost sploh ne obstaja in da so pravični ali nepravični zgolj posamezniki. Vendar, kaj to pomeni z vidika participacije na dobičku? Da bi porazdeljevanje dobrin ne smelo biti stvar družbenega dogovora ali celo zakonov, temveč dogovora med posamezniki nekega partikularnega podjetja (torej lastniki, menedžerji in delavci)! In kaj bi dejal Nozick? Sleherna pravica do lastnine po njegovem ne more biti sporna, če smo do nje prišli po legalni poti, toda delitev lastnine ne sme biti zadeva zakonodajne ali druge intervencije od zunaj, temveč stvar dogovora med svobodnimi igralci na kapitalističnem trgu. Zastavek obeh je jasen: le resnično neomejeni kapitalizem lahko na koncu pripelje do pravične družbe. Kaj bi torej Hayek in Nozick porekla o obvezni participaciji na dobičku? Verjetno ji ne bi mogla nasprotovati (saj je stvar dogovora posameznih igralcev na trgu), hkrati pa bi zanikala regulacijo participacije s strani države. S tem se ujema Nozickova trditev, da je tiranska vsaka država, ki ne dovoli kapitalističnih dejanj med odraslimi, ki se s temi dejanji strinjajo.

Je to kaj drugače od koalicijske vladajoče stranke LDS? Ki ne nasprotuje udeležbi delavcev na dobičku kar tako, temveč obvezni udeležbi, torej vmešavanju države? Zdi se, da ne. Toda razlika je očitna: v skladu z isto idejo bodo morale biti tudi menedžerske plače, sejnine in nagrade stvar dogovorov subjektov na prostem trgu. Quod licet Iovi, non licet bovi? Omejevanje takih plač implicira prepoved in je s tem stvar zakonodajne intervencije. V skladu z idejo samolastniška, minimalne države in podobnimi koncepti torej LDS ne more imeti obojega – to have a cake and to eat it – po eni strani delavec (zaposleni) nima obvezne pravice razpolaganja s sadovi svojega dela, kapitalist pa si brez zadržka jemlje pravico, da pospravi v žep presežno vrednost delavčevega dela.

Takšna »nekonsistenca« je izraz popolnoma nepravične drže in stališče, ki bi ga moral kritizirati vsak polnokrvni liberalec, skupaj pa vsi, če nam takšni liberalci vladajo.

Boris Vezjak

NEXT LEFT: European Politics and Movements in the Great Recession, as Bushism Ends

blanco — 2008-11-26T12:01:16Z

Do a bit of historical rewind and think you are back in 2000 again. Boy, was Europe optimistic back then. The new economy hadn't crashed yet, and Dubya did not seem to stand a chance against Gore. Sure, noglobal protesters had emerged as spoilers of the party of monetarism and neoliberalism, and the cinders of the Balkans were still smouldering, but the West looked triumphant (check the economist's millennial issue or any other piece of myopic self-celebration of neoliberal capitalism). The European Union seemed its most civilized achievement, having abolished war, created prosperity, and setting out to absorb post-cold-war central europe in its supranational institutions. The euro was just one year old, when Joschka Fischer, in his famous lecture at Humboldt University, sketched out a plan for a federal, multicultural, liberal Europe uniting East and West, while europarlamentarians and members of the euroconvention were out to draft a constitution that would give a political skeleton to the Single Market and the Single Currency.

Nine years after, we can look back and see than none of this happened. The much-touted European miracle of a transnational polity turned out to be a mirage. The EU has been voted down in almost any open electoral contest (France, Holland, Ireland), and the neoliberal legacy that propelled Europe into Maastricht and Schengen has caused the biggest economic slump since the Great Depression. In fact, the eurocracy has been standing idle as the meltdown progresses, while national governments rushed to insure their banks from a run on them (ask the Icelanders who can't use their credit cards any longer or indeed buy anything coming from abroad). To add worse to worst, new cold war tensions loom in its East. In short, political Europe lies in ruins, as nationalism, xenophobia, clericalism are dangerously on the rise everywhere.

Eurofederalism, once a progressive ideology commanding the allegiance of most of European élites, is definitely passé. While America is finally on the lookup with Obama's election marking the end of the long, dark years of bushism, Europe lies in shambles. It does not have an economic or geopolitical direction, much less a social and a cultural agenda. In this confused scenario, a statist rightist like Sarkozy is looking like a giant standing amidst the rubble of laissez-faire, calling for unprecedented government intervention in the economy, altho this has splintered the traditional Franco-German core of the EU. Even a discredited leader like Brown is getting a new lease on life because of the crisis. Berlusconi instead is going to pay for the crisis dearly in political terms (and it's not clear what the cost of offloading the major toxic assets held by the Italian government and banks will be), as the Anomalous Wave student movement is proving as I write these lines. Their mobilization has already mobilized millions and produced two general strikes. It's the only social force that manages to counter the cryptofascist policies and the persecution of gypsies, muslims and immigrants enacted by Berlusconi III, who presides over a government exclusively composed by fascists, xenophobes and all the sycophants on his vast payroll. Not even the clericals are in his government, although Mr B has been publicly blessed and praised while he was attending a Mass held by Papa Ratzy. The new socialist hope of Europe, Zapatero, is now paying the price for his mix of social progressivism and economic conservatism. The latter has propped up real estate prices to impossible heights and now the fall is very harsh. But there's no question that socialist and social democrats are rediscovering their keynesian instincts and are moving to the left in practically every European country. Also Merkel is being weakened by the crisis: her free-market and monetarist instincts are playing against her on the domestic side, and Putin's aggressive stance in Georgia and elsewhere is weakening her foreign position. Unfortunately, the SPD does not seem posed for united left approach with Die Linke and Greens that could defeat the CDU in the next elections (it would already have a majority in the Reichstag).

But events are unfolding rapidly as eurocorporations have started laying off workers and employees in large numbers, and this major fact could alter the political landscape dramatically. Right now, Europe seems to be coming apart at the seams, with an unloved political structure, an outdated economic policy, and an outmoded foreign policy. Many have started betting on the dissolution of the euro. It is likely that the great recession will hit Europeans harder than Americans, due to the neoliberal and monetarist inertia built into european institutions. In fact, the EU has never weathered a major recession in its history. Will it withstand the financial hurricane it had never thought possible? Already spreads on eurobonds issued by the Greek, Italian, Portuguese governments have risen sharply. Yet panic-stricken Iceland and Hungary want shelter under its umbrella, and even Denmark and Sweden are now considering joining the euro, not to say the UK. One of the few countervailing effects to European self-dissolution is that the split between Old and New Europe is likely to be repaired under Obama. But this will also mean that NATO will be strengthened, as euroatlantic relations are now on the sunny side.

Obama's victory undoubtedly brings a wave of optimism, which after all these years of bushist darkness and obscurantism is refreshing. His administration should chart a fairly liberal, ecokeynesian course in socioeconomic policy. The gross inequalities created by three decades of free-market fundamentalism are likely to be reversed, in America. But what about Europe? From a European perspective, Obama's election exposes the white christian xenophobic monetarist gerontocracy that still holds on to power in much of europe (definitely in spaghettiland). Strange as it may seem, Europe now finds itself to the right of America. The other time it happened it was in the very scary 30s and 40s with FDR, whose New Deal clearly represents a political template for BHO. His election was made possible by the mobilization of young, women, blacks, latinos. This is the political constituency that opens up venues for social change in Europe, too. In Europe, blacks, arabs, slavs, turks, latinos are either discriminated or persecuted by national governments; they should conversely be empowered by Europe's Next Left. Let's write on our banners once for all: Pour l'europe sans frontières du métissage sociale!

European movements have steadfastly refused to give priority to a European agenda, and thus to become the effective social and political opposition to Commission, Council, and Central Bank. The latter is a dangerous remnant of monetarist orthodoxy and if not decisively confronted by political and social pressures, will make the recession worse in Europe than in America, meaning millions more unemployed. Trichet was raising interest rates as late as July, when Europe was already in recession. Suicidal. (Today it's still over 3%, while zero interest rates are already a reality in US and Japan). We must get rid of him and the Stability Pact. This is priority #1 for organized labor and egalitarian movements.

Since Rostock, radical movements in Europe have targeted three major issues: resurgent racism and fascism, climate change and greenwashing, NATO and euratlantic militarism. Other movement priorities such as precarity, gender, free media continue to be important, but comparatively less so than in previous years. In the wake of the Great Recession, capitalism's biggest crisis since the 30s, I surmise the hypothesis that a renewed emphasis on the self-organization of precarious, immigrants, unemployed is absolutely crucial. Mass unemployment will give new life to rightwingers everywhere in Europe, we're already witnessing this in Italy, Austria, Switzerland, Belgium, Denmark, to name just a few countries. And while antifa and antira action is absolutely essential during emergencies, such as when Lega Nord and Vlams Blok tried to stop Koeln's mosque from being built, not addressing the social causes of xenophobia will make all of us weaker. We must build social solidarity. And to do so, we have to create organizations where mixité and métissage are the norm, where precarious and unemployed, no matter if black or white, christian or muslim, red or pink, can join in common struggles and campaigns against borders and precarity, i.e. against persecution and detention of migrants and exploitation of the disenfranchised in Europe today. More than that, now that deregulation and neoliberalism have been exposed as the market theology, we can actually fight for and obtain a European Welfare State revolving around a European basic income and living wage, p2p culture and ecosocial communities, and more.

We should be clear that this is an overinvestment crisis caused by massive deregulation and negative redistribution: three decades of market excesses, credit-fueled consumer expansion and business-friendly policies have finally come to an end. Neoliberalism, that ideology of the Commission since the 90s, has met its demise. Hayek and Friedman are now finally buried: the policies advocated by the shock therapists have turned out to dog the grave of laissez-faire. It will be decades before that corpse is unearthed again, if at all. This is a crisis like the 30s and harbors similar dangers, namely global fascism, militarist, ethnonationalist, genocidal. Since this is also a biocrisis, it will be ecofascism, regaling given economic and ethnic elites with mastery over their own lives as they send billions to their deaths: if you ain't got an SUV, you drown, this is the ecofascist message that New Orleans sent to the world. Precarious, creative, migrant labor must win higher income share and expanded leisure at the expense of capitalist elites, while compelling the state to redistribute social productivity, but it will need the equivalent of last century's radical industrial unionism to do so. At the same time we have to make sure that redistribution is not about fueling our carbon addiction (like in the old-style keynesian expansion), but spent for social activism, public welfare, economic innovation and grassroots redesign of production, energy, transportation systems. The conflicts over social power will be huge about whether to assert a radically progressive agenda or a radically reactionary one. We'll see conflicts within and among regions of the world like we haven't seen in decades, if not centuries.

Since Rostock, Copenhagen, Heathrow a new lymph is flowing in the anticapitalist movements adopting queer pink, anarcho black, radical green ideological forms. Pink, black, green urban insurgence seems the name of the game. Pink, because since at least Act Up threw the gauntlet of protest to the neoliberal order, queer has become revolutionary for all sectors of society: it's no longer simply a matter of identity politics, it bespeaks a radical transformation of society, and the contested institutionalization of the end of patriarchy. Pink because it refers to pinko deviant political tendencies in non-pacified urban subcultures, experimenting with the radical mixing of codes, genders, ethnicities. Pink like a clown insurrection. And ecotopian green like reclaim the streets, guerrilla gardening, criticalmass-vélorution, and now the climate action camp, setting a new template for ecological protest. It's a DIY, eco-hacking way of dealing with environmental issues, exploring how they can empower the people in adopting alternative forms of socialization and social organization. Urban insurgence, like the one that has mobilized Copenhagen's alternative youth since March 007 in countless demos, large-scale rioting, and huge non-violent actions to defend to the last the very idea of social squatting as a way of life, which has become integral to the notion of european urban culture over the last three decades. Self-managed zones and radical collectives will have to federate all across Europe, if the political legacy of punk and autonomism is to survive in our cities.

The Great Recession holds promise for radical transformation, but we gotta be clear about what it is about. If we next leftist radicals want to act in defense of the biosphere and remove the capitalist causes of climate change, while maintaining the digital civilization which common labor, information and knowledge has created, I think we should use revolutionary means (civil disobedience and direct action) for ends that are ultimately reformist: a new urban environment, a new welfare system, a reregulated labor market, strongly curtailed capitalist freedoms: NGOs and civil society won't do it in our place. In other words, anticapitalism is likely to trigger fundamental ecosocial reform, rather than the revolution. This is because the present capitalist crisis is not caused by social and political constraints imposed on accumulation and domination (such as in 1917-22 or in 1968-73), but rather by the lack of regulation from above as well as effective resistance from below.

Also, in the ideological fight with the right and in the ideological competition with liberals and socialists, anticapitalism as a label doesn't cut it. In fact, it's already being appropriated by trotskyists for old New Left parties that cater to the protest vote but don't change the fundamental hierarchical structures of politics in the direction the Next Left has been experimenting with since Chiapas and Seattle. We need a new social organization (the One Big Heretic Union) and a new (pink, black, green) political ideology for the anticapitalist movement, which, looking at it from the perspective of malmoe's Klimax vs E-On street block or the night's battle by the Hilton, is in a nutshell the interbreeding of the autonomous, anarchist, antifa, queer, vegan tendencies that have been brewing over the last two decades in metropolitan subcultures. I think next leftists can better expand their radical action and build alternative structures for society, if social liberals and green capitalists prevail over nationalist authoritarians and military-carbon corporatists in the present historical bifurcation.

The simultaneous interest rate cuts by the world's central banks in early October 008 was the last-ditch effort to solve the crisis by monetary means. In fact, it didn't work and monetary authorities have fallen into the liquidity trap, where monetary policy becomes ineffective, and only fiscal policy has an effect on the economy. Thus only major deficit spending of the equalizing sort can now drag the economy out of deep recession. The political battle in Europe and America will be on that, in my opinion. This overaccumulation crisis which is turning into a major effective demand crisis (realization crisis in the marxian terminology). Anyway my take on the Great Recession, which I somehow predicted (the article was printed in early 2007) is here (there's one typo in the geopolitics cell, it should read "unstable UNIpolar" in the 80s and 90s):

www.leftcurve.org/LC31WebPag...

Today the debate in movements seems to polarize around two ways to go about the new historical situation created by the Great Recession and America's shift to progressivism:

i) let's finally secede from the mad and corrupt world of capitalism and build the new society from scratch, a place were solidarity and sharing are in and inequality and exploitation (of women, peoples, nature) are out; let's call it the steampunk solution.

ii) the great recession is a once-in-a-century opportunity to build radical political and social organizations/federations/coalitions that can impose redistribution (and thus economic sustainability) and push for the redesign of basic social structures toward ecological compatibility; let's call it the commonist solution.

But the two strategies should not be mutually exclusive, especially if we wanna beat the Right. For instance, a massive increase in public spending that goes toward financing alternative, sustainable communities, as well as environmental remediation public works are likely to be progressive ways out of the recession, while a new postcapitalist culture won't be able to thrive if there aren't enough spaces and hoods that experiment with new ways of collective living and explore new dimensions of social conflict.

To conclude, a list of statements that in my wet dreams should spring all european radicals into common action, now that capitalism is in crisis and neoliberalism is over:

— the EU is engulfed by the great recession and is reverting to national sovereignties to solve the credit crisis: one more blow at the already vacillating political legitimacy of Commission; but in the present sociopolitical climate in Europe a rightist, authoritarian and xenophobic, even outright fascist outcome is more likely than a leftist outcome (reformist and/or revolutionary don't matter)

— in fact, the elites are in disarray: they don't know how they sank into shit so fast and don't know the way out, while the free market suddenly has no longer any appeal for the media or the population at large

— the deepening recession will provoke escalating labor conflict, but the precarious generation must build its own organization or be left out from the redesign of economic institutions

— 2G, as second-generation immigrant youth (first-generation europeans) are called in italy, will be at the forefront in the social conflict vis-a-vis securitarian and cryptofascist powers

— today islamophobia is the functional equivalent of antisemitism in interwar europe: it's the faultline between right and left in europe; in recessive conditions, which will fan the flames of xenophobia, only a transeuropean revolutionary social organization can bridge the gulf between immigrant and native workers, service and creative labor, between rebellious 2G youth and dissident white youth: let's build the European Union of the Precarious and the Unemployed

— politically, it's high time that we build a european federation of autonomous/anarchist/antiracist/queer metropolitan zones and movements sharing common symbols, tactics, strategies. A Hanseatic League of Social Centers, if you will. The circle and the jagged arrow (aka the Blitz) is probably the most universal symbol of european insubordination. For all my quest for a new radical iconology, let's adopt the inherited one as common signature of our struggles: live it! share it! squat it! fight it! block it!

Alex Foti

Nekaj kratkih misli o krizi

blanco — 2008-11-25T10:08:48Z

Danes folk govori o 'finančnih storitvah' - ki jih organizira/ponuja takoimenovan finančni sektor, razne korporacije. Slednje ponavadi nudijo svetovanje ob naložbah, posojanju kreditov (kam vlagati, za koliko casa, možnosti fluktuacije devznih tečajev, analiza trga predvsem v smislu projekcij...). Ce so korporacije večje pa ponujajo tudi možnost kreditov/posojil z različnimi garancijami, obrestnimi merami, ki so fleskibilnejši, ali pa vključujejo različne stopnje - to bi lahko imenovali finančni produkt (tudi naložbe v sklade, zavarovanja...). Hedge fundsi so zanimivi ipd. No, ta sektor se je nekako sesul vase, prišlo je do krize, v kateri se kapitalizem znajde ciklično, le da tokrat v kar zaostreni obliki.

Zgornja zastavitev je seveda na nivoju 'ideologije' - vulgarne ekonomije, bi rekli marxovsko. Kredite, naložbe, lahko poimenujemo v drugem besednjaku tudi finančni kapital,ki je ob tej krizi razkazal vso svojo (fiktivno) vrednost. Se strinjam z Močnikom v točki, ko pravi, da ne smemo misliti mimo realne ekonomije, kot da je finančni del tisti pokvarjen, drugi pa je kul. Nasprotno finanči kapital je že od samega začetka spremljajoči del 'normalne' nacionalne ekonomije. Kako pa mislite, da se je razvil kreditni sitem, financiranje in zavarovalnina na dolge proge, ki je bila visoko rizična, a tudi visko profitabilna. Sčasoma so se te poti utrdile, razvil se je globalni svetovni sistem (cf Arrighi, Wallerstein)

Danes so finančne/storitvene korporacije in banke izgubile tla pod nogami, sistem projekcije (zaupanja) se je zamajal, države in megadržavne srukture so potegnile prav vse zajce iz klobukov (nacionalizacija, injekcije, nižanje obrestnih mer...). Glede na slabšo projekcijo kitajske (počasnejše) rasti se lahko utegne zgoditi se večja kiza. Ampak enivejs, problem teh finančnih produktov je v tem, da stojijo 'v zraku' - gibali naj bi se v razmerju s svetovnimi smernicami ekonomske rasti, a zadobivajo vedno bolj avtonomen razvoj (projekcije, kreativno računovodenje,...), ki mora stalno zasledovati vedno višje ravni produktivnosti itd. Kako in kdo naj ti zagarantira, da boš dobival pokojnino, posebej če pokojninski skladi špekulirajo in vlagajo v finančne trge? Ze dolgo je finančni kapital 'osvobojen' realnih spon 'realne ekonomije', gre za najbolj prazno logiko kapitala, kapitala, ki ustvarja iz nič, napihuje, špekulira - ko pa pride do krize, zadeva implodira. Krizo se izkoristi za nove delovne disciplinske režime (odpuščanja, prestrukturiranje delovne sile...), gre za zvišanje stopnje eksploatacije, tako se vselej zažene nov ekonomski cikel. A problem je če odpovejo vsi ekonomski instrumenti, takrat lahko pride do tega čemur Gramsci reče zgodovinska kriza. Kitajska ne bo vedno paradni konj, tudi Indija ne. A to je vse dobro za perspektivo antikapitalizma. Krize 'mi' ne smemo zdraviti, ponujati rešitev, temveč jo izkoriščati za mobilizacijo in za kritiko. Širiti radiklani prostor idej in ne stati na pozciji države blaginje, ki je zgolj pozicija Busha danes.

Gal Kirn

One Big Heretic Union

blanco — 2008-11-24T16:37:45Z

Mislim, da je kriza dobrodošla, saj nam je pokazala kam pelje špekulativno egoistično naravnana politika, ki smo ji bili priča v zadnjih letih - desetletjih..

Prekerni, migranti, nevidni, izključeni in brezposelni Evrope ter vseh kontinentov imamo priložnost, da krizo skanaliziramo v grajenje naslednje faze solidarnostnih, vključevalnih, svobodnih, trajnostnih in radostnih struktur. Taksnih, ki bodo sindikalizirale naše želje in potrebe v "one big heretic union" in prerasle okvirje klasičnih sindikatov. Ti so se na krizo odzvali protekcionistično in namesto, da bi branili vse delavce, branijo samo tiste garantirane lastnike delovnih mest, ki jih po neki taktični špekulaciji pač lahko obranijo.

Zavedati se moramo, da bodo naslednja leta zelo težka, saj institucionalni levici, ki sedaj pridobiva na zagonu, ne bo uspelo ustaviti vala nezadovoljstva po vsej Evropi. Ljudje danes hitro pozabljajo in bodo že čez leto dve pozabili, kaj je pripeljalo do krize. Zato bo brezposelnost odlična priloznost za skrajno desničarske, nacionalistične, ksenofobne in rasistične sile, ki bodo krizo kanalizirale v napade na najranljiveše skupine - priseljence, Rome, Muslimane. Zna se zgoditi, da bo Evropa znova tam, kjer je bila v 30. letih prejšnjega stoletja.

Zato se mi zdi najpomembnejše, da prihajajočo debato usmerimo v razmislek o nekem konkretnem sodelovanju za naprej. Da vzpostavimo neko trajnejšo strukturo, ki bo deloma sposobna kanalizirati prihajajoče nazadovoljstvo v neko praktično, solidarnostno, vključujočo, odprto, federalistično, transnacionalno sodelovanje. Takšno, ki bo sposobno biti v stiku z ljudmi na terenu, imeti svobodne prostore med sabo povezane, usklajevati direktne akcije in promovirati nepokorščino, biti svoj medij, podajati analize, združevati boje in jih vpenjati v transnacionalno zgodbo.

Bodimo roza - pink heretični, kreativno - trajnostno zeleni, samostojni - avtonomni črno urbano gverilni, mešajmo se med sabo in razturimo vse meje..tutti frutti vseh barv, vonjev in okusov - združite se!

Josip Rotar

Kriza je stvar gospodarjev, naj jo rešujejo sami

blanco — 2008-11-24T12:51:44Z

Vsak dan gledamo, beremo in poslušamo o finančni krizi, ki je postala gospodarska. Poznani obrazi, ki predstavljajo zimzelene sile upravljanja z izkoriščanjem, izključevanjem in brzdanjem naših želja in potreb, so na tem, da iznajdejo novo, inventivno formulo reševanja krize: vzajemno popuščanje, socialni dialog, sprejetje odgovornosti in discipliniranje svojih interesnih območij. Na eni strani se bodo morali malo žrtvovati menedžerji in lastniki kapitala, na drugi pa delavci – da bi ponovno vzpostavili poneumljajoča ekonomska ravnovesja. Drugih - revežev, izključenih, prekernih, razkurjenih mezdnih delavcev, množice proizvajalcev skupnega – pa v tej formuli ni.

Prvi napovedani in dejanski ukrepi reševanja krize obetajo, da bodo razpoke v zgradbah izkoriščanja, discipliniranja, normaliziranja in nadzorovanja zadelane. Mestna občina Ljubljana iz davkoplačevalskega denarja pomaga podjetju Vegrad, ki je nad svojimi delavci vzpostavil nadzor, ki se ga ne bi sramovali najbolj zadrti zagovorniki apartheida iz pretekle Južnoafriške republike. Mesto, ki se ponaša s svojo slavno antifašistično preteklostjo, aktivno podpira politike segregacije in getoizacije delavcev sveta. Na praktične poskuse po vzpostavitvi vključujočih institucij univerzalne družbe blaginje pa se odziva z avtoritarno aroganco.Vlada RS prav tako napoveduje javne investicije v podjetja apartheida. Napoveduje pa tudi razbremenitev gospodarstva v obliki nižjih davkov in znižanja socialnih prispevkov. Kot da so podjetja v tako imenovanem realnem sektorju edina, ki proizvajajo družbeno bogastvo. Koruptivna in izkoriščevalska kot so, zagotovo prednjačijo v njegovem razlaščanju in v zaviranju občih produkcijskih sposobnosti.

Zaenkrat lahko torej vidimo le obet reševanja kapitalizma. To reševanje se bo predvidljivo naslanjalo na kapitaliste in na institucije pomirjanja družbenih konfliktov, ki so nastale v obdobju slavnega gradualizma. Po tem načrtu se lahko naše eksistence gibljejo med podjetji, kjer bomo zategovali pasove in za narodov blagor delali več za manj denarja, zavodi za zaposlovanje in drugimi institucijami socialne države z absurdnimi oblikami discipliniranja in nadzora, javnim sektorjem, v katerem bomo morali razumeti pomen žrtvovanja za prebroditev krize in dokončno začeti proizvajati po nareku kapitalistične ideologije, javnih prostorih, kjer za našo dobrobit skrbijo policaji po nareku moralne večine. In tako bomo dokončno krizno zmenedžirani v devetnajsto stoletje. Ko je bila dialektika dela in kapitala edini vir družbenega bogastva, kapital pa je bil na nesporno civilizacijski misiji. Kot da ni obstajalo stoletje demantijev. V obliki ekološke krize in vzpona ekološke zavesti, v obliki zmagovitih antikolonialnih bojev in v obliki razveljavitve teorije vrednosti in afirmacije produktivnosti zunaj odnosa delo-kapital.

Kriza je priložnost. Zato, da spremenimo svet in naša življenja, da razširimo možnosti svobodnega proizvajanja družbenega življenja. Najbolj logičen odgovor gibanj na krizo kapitalistične komande je zimzelen: “Kriza je stvar gospodarjev: naj jo rešujejo sami!” Kriza obeta pomnožitev razrednih in družbenih bojev, prav tako obeta, da se bodo javne oblasti odprle družbenemu antagonizmu in začele delovati proti interesom kapitala. Ta obet pa pade, če pustimo, da bodo konflikti in antagonizmi že vnaprej vpeti v proces restavriranja komande kapitala. Zato je pomembno, da vzpostavimo prostor gibanj, ki se ne bo ukvarjal s stabilnostjo sistema, ampak z nepodredljivostjo želje in potreb. Prostor, ki ne bo delegiral niti reprezentiral. Avtonomni prostor gibanj, v katerem se bodo mešale heretične ideje in prakse. Prostor, ki bo dal nov zagon boju za globalno državljanstvo, univerzalno ter brezpogojno družbeno mezdo in skupno.

Andrej Kurnik

Ne bomo plačali njihove krize!

blanco — 2008-11-06T09:17:22Z

Finančna kriza, ki je izbruhnila v ZDA, je strukturna kriza sistema. Tistega, ki od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja sloni na finančnih špekulacijah, privatizaciji družbene blaginje in vojno policijskih intervencijah. Skrajno ignorantsko bi bilo trditi, da se je kriza neoliberalizma začela šele sedaj. Njegov vzpon in razvoj je od samega začetka kritičen. V zadnjih dvajsetih letih smo spremljali številne epizode uporov in gradnje alternativ proti četrti svetovni vojni, kot so ta sistem poimenovali Zapatisti. Novo je, da je kriza udarila v središču sistema, v hladnih steklenih in jeklenih palačah finančnega ukazovanja, ki so bila skozi vsako epizodo represije nad upori proti finančni globalizaciji bogatejša. Mašina globalne komande je končno zakuhala.

Kriza je vedno priložnost, tako za ekonomske elite kot za multitudo. Po Marxu je kapitalistična kriza situacija, ki zaradi pritiska proletariata k zmanjšanju profitnih stopenj kapital prisili k splošnemu razvrednotenju in globoki preureditvi produkcijskih odnosov. Monetarni manevri, ki so velik del sveta prisilili v strukturno prilagajanje (privatizacija, zmanjšanje javnih izdatkov, privatizacija blaginje), sprožitev recesije, s katero so izpraznili tovarne in razbili moč industrijskega delavskega razreda, represija nad sindikalnim gibanjem in heretičnim delom delavskega gibanja, uničevanje vseh oblik in institucij družbene solidarnosti, vojno policijske akcije – vse to je bil odgovor na krizo akumulacije v šestdesetih/sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in genealogija novega sistema neoliberalne globalizacije.

Trenutna kriza pa se zdi bolj podobna tisti, ki se je iztekla v nacizem, drugo svetovno vojno in zmagovit antifašizem na eni strani Atlantika in v New Deal na njegovi drugi strani. Tako New Dealu kot režimom, ki so izšli iz antifašizma, je bilo skupno to, da so v upravljanje s proizvodnjo družbenega bogastva vključili razrede proizvajalcev. Kompromisen aranžma, ki večinoma ni drastično zamajal položaja ekonomskih elit, je pa odprl razredni boj, ki je postal v povojnem času motor družbene preobrazbe in preobrazbe dela. Neoliberalizem, ki je bil odgovor na krizo kapitalizma, na zmanjševanje razredne oblasti ekonomskih elit, na gibanje multitude, ki je obetalo strmoglavljenje vseh oblik kapitalistične oblasti in nastanek horizonta svobodnega proizvajanja družbe in življenja, ni mogel niti uničiti niti ignorirati rezultatov bojev multitude. Da bi lahko ponovno izvajal komando se je moral postaviti kot negativno zrcaljenje in inverzija nove kakovosti delovne sile.

Danes, v krizi neoliberalizma, ki je nepovratna, pa čeprav ga skušajo donedavni apologeti rešiti tako, da kažejo na pohlepne bankirje, menedžerje in borzne mešetarje – kakor, da je problem samo v pokvarjenih posameznikih in ne v sistemu – moramo naskakovati nebo iz sedimentov proletarske subjektivitete, ki so se naložili v boju proti izkoriščanju, za samoovrednotenje in absolutno pluralnost. Ko je v krizi sistem, ki je zgrajen na predpostavki, da družba ne obstaja in da obstajajo samo posamezniki in družina (tako je dejala Margaret Thatcher), na sistematičnem uničevanju vseh politično vzpostavljenih oblik družbene solidarnosti in skupnega dobrega, na vsiljevanju finančnih instrumentov in pogodbe kot edinih oblik organiziranja in upravljanja proizvodnje dobrin, družbe in življenja, se je treba lotiti političnega vzpostavljanja institucij svobodnega proizvajanja družbenega življenja. Tja pa lahko pridemo samo z brezkompromisnim bojem za dohodek, za družbeno mezdo in skupno dobro. S stališča tistih, ki proizvajajo družbeno življenje in mu ne načeljujejo kot parazitska komanda, je racionalen odgovor na krizo tisti, ki je s stališča slednje neracionalen. Edini racionalen odgovor na krizo je množenje zahtev in postavljanje alternativ. Piromani, ki gasijo požar, pravijo, da ne smemo pritiskati na javno porabo, da ne smemo zahtevati višjih plač, da ne smemo zahtevati višjih pokojnin, da ne smemo zahtevati konca apartheida in globalno državljanstvo. To nam pravijo, medtem ko mečejo nezamisljive količine našega denarja v sanacijo njihovega sistema komande. Za te piromane je kriza odlična priložnost za nadaljnjo koncentracijo in privatizacijo družbenega bogastva in za nadaljnje blokiranje proletarske subjektivitete, ki poseduje vse kvalitete, da zamenja njihov režim komande, da na terenu boja za družbeno mezdo, skupno dobro in globalno državljanstvo ustvari nove oblike demokratičnega samovladanja multitude.

V krizi je velik zaveznik parazitskih piromanov in največji sovražnik produktivne multitude egoizem. Egoizem se napaja iz predstave, da se pogača globalnega družbenega bogastva zaradi krize komande nad globalnimi produktivnimi razredi manjša ali ostaja enako velika. Zato je treba začeti neusmiljen in egoistični boj za deleže v tej pogači. Ta predstava vodi v globalno vojno za ekonomsko hegemonijo med velikimi svetovnimi silami. Vodi tudi v globalno državljansko vojno med privilegiranimi in marginaliziranimi segmenti multitude. Plani odpuščanja kot del kriznega menedžmenta so nedvoumni. Najprej bodo odpuščeni prekerni delavci, tisti, ki so najbolj izkoriščani in izključeni iz družbene mezde. Boj proti egoizmu in vojni narekuje solidarnost in skupen boj proti takšnemu kriznemu menedžmentu. Še enkrat je treba poudariti, sedanja kriza je zgolj kriza komande nad proizvodnjo skupnega bogastva, njenih indeksov in režimov vrednotenja. Multituda, čeprav jo nenehno razlaščajo, poseduje dovolj inteligence, dovolj kvalitet, ki so potrebne ne samo za proizvodnjo, ampak za proizvodnjo več svobode in enakosti na globalni ravni. Kar potrebuje so organizacija in indeksi, ki ustrezajo novi kvaliteti delovne sile, generalnemu intelektu. Do njih bo prišla v bojih proti kriznemu menedžmentu, ki segmentira trg dela, za globalno državljanstvo, za več javne porabe, proti privatizaciji javnega, za imanenten odnos med skupnostnim in javnim.

Oder, na katerem se bo v vsaki epizodi družbenih in delavskih bojev (za dohodek in skupno proti kriznemu režimu elit, ki bodo skušale restavrirati svojo komando) odločalo o alternativi med samovlado multitude in barbarstvom, je postavljen. Nekateri scenariji predvidevajo, da bodo krizo plačali tisti, nad katerimi se je izvajala komanda neoliberalne finančne globalizacije. Ti scenariji se že izvajajo, znotraj pa se razlikujejo v predvidevanju razpleta. Eni bi krizo izkoristili za še nadaljnjo razlaščanje in uzdenje produktivnosti multitude. Drugi vedo, da lahko multitudo mobilizirajo za reševanje krize in sistema komande samo tako, da ji podelijo določene koncesije v obliki participacije pri družbenem bogastvu in moči. Takšni scenariji nas nikakor ne zadovoljujejo. Zato hočemo napisati scenarij gibanja. Elementi zanj so dani tudi v provinci Sloveniji. Boji za globalno državljanstvo, za dohodek, proti privatizaciji šolstva in zdravstva, boji za nove javne prostore in skupno, boji na terenu mezde in na terenu družbene mezde. Razplet tega scenarija ne predvideva niti brezkompromisne niti kompromisne restavracije komande finančne globalizacije. Predvideva njeno strmoglavljenje.

Andrej Kurnik

Skupščina gibanj "Ne bomo plačali njihove krize!" (poziv)

blanco — 2008-11-05T08:06:00Z

Kdaj: v četrtek, 27. novembra, ob 18. uri

Kje: v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72

Finančna kriza, ki je izbruhnila v ZDA, je postala globalna in je strukturna. Je kriza komande finančne globalizacije. Krizni menedžment, ki nastaja, predvideva, da bo krizo plačala globalna produktivna multituda, tisti torej, ki jih v režimu neoliberalne globalizacije razlašča taista komanda, ki je sedaj v krizi.

Kriza pa je tudi priložnost, saj nujno vodi v nov zagon delavskih in družbenih bojev. Zavreči je treba tisti scenarij reševanja krize, ki nam izstavlja račun za njihovo krizo, s čimer zaostruje razlaščanje in vodi v egoizme ter globalno državljansko vojno. Tvorcem drugega scenarija, po katerem bo za rešitev krize potrebna mobilizacija produktivne multitude, pa je treba sporočiti: mobilizacije si ne predstavljamo kot racionaliziranje zahtev po dohodku in globalnem državljanstvu, ampak kot odločilen boj za reapropriacijo družbene blaginje, odpravo apartheida in za samovlado multitude. Edini racionalen odgovor na krizo so zahteve, ki so za komando in ekonomske elite neracionalne.

Vse, ki branijo nove javne prostore in skupno dobro, vse, ki se borijo proti privatizaciji družbe blaginje (šolstva, zdravstva), vse, ki se borijo za globalno državljanstvo, vse, ki so neomejeno izkoriščani in izključeni iz družbe blaginje in družbene mezde (prekerni delavci/ke, migranti) pozivamo na skupščino gibanj z naslovom: „Ne bomo plačali njihove krize!“

Socialni center Rog, Invisible Workers of the World, Časopis za kritiko znanosti, Art središče, Avtonomna tribuna

(Če želiš sodelovati na skupščini s svojimi iztočnicami, piši na naslov soc.center.rog@gmail.com)