NJETWORK

Od antifašizma za svobodo sveta k univerzalnemu dohodku za svobodo svetov

blanco — 2009-05-09T15:36:11Z

Antifašisticna manifestacija 27. aprila je bila izjemno uspešna. Preprečila je shod ksenofobov in rasistov ter njihov namen, da vsilijo matrico medetnične, medkulturne, medreligiozne in medcivilizacijske državljanske vojne v času krize. Nadalje je ustvarila javni prostor boja na terenu krize. Manifestacija je uspela artikulirati povezavo med vzponom neofašizma in krizo, natančneje poskusi elit, da restavrirajo razredno oblast kapitala. In končno, antifašistična manifestacija je izluščila hipoteze alternativ na terenu krize, oziroma predstavila je elemente političnega programa za gradnjo alternative neoliberalnemu kapitalizmu in neoliberalni finančni globalizaciji.

Kako smo te elemente interpretirali v formaciji partizanov nevidnih delavcev sveta?

1. Sedanje krize kapitalizma ne moremo spremeniti v priložnost globalne multitude, da prevzame oblast - kar danes pomeni, da se izmakne komandi kapitala in si samovlada - brez konflikta. Vsi poskusi pomiritve socialnih konfliktov v času krize vodijo k restavraciji oblasti kapitala. Socialne konflikte se ne pomirja, ampak se jih organizira v kontraoblast oziroma v konstituirajočo oblast. Vzpostavljanje avtonomne in samonikle javne sfere, v kateri se artikulirajo potrebe in želje postfordističnega proletariata, zunaj vzorcev reprezentativne politike in interesnega predstavništva, je ključnega pomena in šele vzpostavlja možnosti za gradnjo alternative.

2. Formacija partizanov nevidnih delavcev sveta je na manifestaciji v svojih direktnih akcijah in sporočilih intepretirala razredno kompozicijo postfordističnega proletariata in njegove potenciale, da postane politični subjekt. V akcijah proti parazitskim posrednikom dela, proti družbi nadzora in zatiranju svobode gibanja ter komunikacije, proti terorizmu javne morale, proti temu, da plačujemo krizo s tem, da financiramo banke, podjetja, represivni in vojaški aparat in za univerzalen dohodek, je izrazila postfordistično realnost razpršenega dela, ki že dolgo ni več izkoriščano zgolj v neposredni proizvodnji (čemur pravijo realna ekonomija), njegova nemoč pa izhaja iz segmentacij, katere poglavitni vzvod so meje, ki nas ločujejo glede na stopnjo vkjučenosti in izključenosti iz državljanskih in socialnih pravic. Prav tako je izrazila subjektiviteto postfordističnega proletariata - ta se bo mobiliziral zgolj na osnovi zahtev, ki izhajajo iz njegovih potreb in želje po svobodi. Te so svoboda gibanja, svoboda komunikacije, garantiran dohodek za vse.

3. Formacija partizanov nevidnih delavcev sveta ni izražala resentimenta ali frustracij, ampak predvsem željo po svobodi izražanja. Gibanje postfordističnega proletariata ne sme in ne more zreducirati heterogenosti in pluralnosti izražanja in bojev proti dominaciji na makro nasprotja (kot je na primer nasprotje delo-kapital). Biti proti kapitalizmu pomeni predvsem osvobajanje oblik življenja, mnogoterih načinov izražanja. V bistvu pomeni definiranje novega temelja za izražanje razlik. Temelja, ki ne bo identitetna politika, ki omogoča izražanje razlik le v okviru zaprtih in med sabo konfliktnih identitet, politika razlik torej, ki hrani kapital tako s profitom kot z legitimacijo njegove suverene oblasti. Oblike življenja, produkcijo mnogoterosti, svobodo izražanja moramo iztrgati kapitalu. Na tej točki postane združitev razrednega boja, ki je v prvi vrsti mezdni boj in manjšinskih bojev, ki so v prvi vrsti boji proti oblastnim dispozitivom proizvodnje subjektivitet in za alternativne dispozitive, popolnoma naravna in neprotislovna. Fašizem danes je v prvi vrsti produkcija fašističnih identitet, ki zaklinjajo suvereno oblast kapitalizma. Je vojna vseh proti vsem, ki jo generira kapitalizem. Zato moramo izboriti nov temelj za izražanje razlik. To pa lahko storimo z bojem za univerzalni dohodek oziroma za družbeno mezdo.

Boj za univerzalni dohodek/družbeno mezdo je boj proti izkjučenosti iz dohodka. Ta boj odstrani mistifikacije razredne kompozicije (te enačijo delo z delovnim mestom oziroma zaposlitvijo) in omogoči, da se postfordistični proletariat izrazi kot politični subjekt. Garantiran dohodek za vse (pri čemer se ne smemo omejiti le na neposredno denarno obliko dohodka) bo povrnil politični potencial mezdnemu boju, tokrat na terenu družbene mezde, hkrati pa bo vzpostavil temelje resnične pluralnosti oblik življenja. Je ključna zahteva in boj, ki vodi k vzpostavitvi sovjetov postfordističnega proletariata. Je partizansko osvobojeno ozemelje, na katerem raste nova oblast. Tokrat oblast postfordističnega proletariata, ki ne rabi tranzicije, da bi se moderniziral, ampak le svobodo od parazitskega kapitala in svobodo samoovrednotenja in samouresničenja.

Geslo v krizi, ki je v fazi restavracije komande kapitala, mora biti: "Ne rabimo zagotovljenih delovnih mest za vse, ampak zagotovljen dohodek za vse!" Politika branjenja delovnih mest je postala instrument restavracije komande kapitala in njegovih tajkunskih agentov. Povzroča še večjo marginalizacijo postfordističnega proletariata in zapravlja enkratno priložnost za vzpostavitev demokratičnega zavezništva proti egoizmom individualnih kapitalistov. Zavezništvo črne, rdeče, pink in zelene barve. Zavezništvo ki bi ustvarilo svobodnejši in ekološki svet. Čas je, da začnemo graditi takšno zavezništvo, ki ga je treba v prvi vrsti razumeti kot povezavo bojev in subjektivitet okrog zahteve po zagotovoljenem dohodku za vse, oziroma zahteve po družbeni mezdi. In sicer, manjšinskih bojev in subjektivitet (proti oblastni subjektivaciji), ekoloških bojev in subjektivitet (proti izsiljevanju kapitala na lokalnih ravneh), razrednih bojev in subjektivitet (postfordističnih proletarcev in razkurjenih mezdnih delavcev). Let's conspire!

Andrej Kurnik

Partizani nevidnih delavcev sveta na antifašistični demonstraciji 27. aprila

blanco — 2009-04-29T17:29:14Z

27. aprila se je v Ljubljani odvila veličastna antifašistična manifestacija, na kateri je sodelovalo približno dva tisoč ljudi (glej foto). Eno mesečna antifašistična mobilizacija in ponedeljkova manifestacija je prinesla dvojno zmago. Fašisti, ksenofobi in rasisti so morali odpovedati napovedan shod proti gradnji mošeje v Ljubljani. Ljubljana se je tako postavila ob bok vrsti evropskih mest, ki so se uspešno uprla poskusom novodobnih fašistov, da vsilijo mračnjaško doktrino spopada civilizacij in da propagirajo državljansko vojno na podlagi etnične, religiozne, kulturne pripadnosti. Gre za pomembno zmago v kontekstu krize globalnega kapitalizma. Politična agenda novodobnih fašistov namreč vodi k restavraciji oblasti neoliberalnega kapitalizma. Druga zmaga antifašistične manifestacije je jasno izražena kritika institucij in struktur izključevanja ter diskriminacije. Novodobni fašisti so le njihov stranski produkt in njihovi ideološki upravičevalci. Partizani nevidnih delavcev sveta smo na manifestaciji izvedli vrsto komunikacijskih akcij, s katerimi smo pokazali legitimne tarče ljudskega besa in subverzivne želje ter pot politične rekompozicije postfordističnega proletariata.

Tačanka [1] (kamion z ozvočenjem) postfordističnega proletariata je na ponedeljkovi manifestaciji oddajala naslednja sporočila:

Fašistično nasilje cilja posameznike, sistemsko nasilje cilja posameznike! Naredimo zid, na katerem se razbijejo udarci sistema in fašizma! Naredimo val, s katerim bomo izborili nove pravice! Naredimo val, na katerem bomo zasurfali v drugačen svet! Solidarnost zahteva, da smo eno in mnogo! Solidarnost zahteva, da se pazimo! Solidarnost zahteva, da se na vsak napad na kogarkoli izmed nas odzovemo z besom ljudstva. Danes nisi ti, danes smo mi!

Smo proti ideologiji fašizma, ki upravičuje inferiornost mnogih, ki upravičuje lažne privilegije nekaterih in ki upravičuje oblast peščice. Fašistične sluge gospodarjev, ki so nas želeli danes, 27. aprila, napasti s shodom proti neodtujljivim pravicam bratov in sester muslimank, so le izraz družbe sistemskega izključevanja. So le izraz diskriminacije, institucionalnega nasilja, rasizma, paternalizma, kontrole, apartheida. So le izraz sistema, ki iz večine tega sveta dela zatirano manjšino.

Mi ne živimo v brezrazredni, svobodni in egalitarni družbi in naš boj proti fašizmu ni boj proti mračnjaškim silam, ki skušajo ponovno vsiliti družbo, v kateri se oblast napihuje s krajo naših moči. Sedaj ni čas za nostalgijo! Seveda se moramo spominjati, vendar spominjati zato, da dobimo nove ideje za učinkovit antifašističen boj, za učinkovit antikapitalističen boj. Tako kot potrebujemo nove antifašistične pesmi, potrebujemo tudi nova antifašistična dejanja.

Danes smo na ulici zato, da porazimo vladavino strahu, ki je humus, na katerem raste fašizem. Shod proti našim sosedom, prijateljem, tovarišem, shod proti nam, so celo poimenovali domoljuben shod. Naš dom je mnogotera, mavrična, multikulturna, kreolska Ljubljana! Naš dom so mnogotere oblike življenja. Naše domoljubje je branjenje takšne Ljubljane. Je branjenje pred vsemi poskusi oblasti in njenih podrepnikov, da preprečijo svobodno izražanje razlik in da nam vladajo prek fašističnih – vase zaprtih, prestrašenih, sovražnih, egoističnih – identitet.

Akcija proti posredovalnici dela Manpower

Fašistične sluge gospodarjev, ki so pod težo zavrženosti svojih idej in dejanj pokleknile in odpovedale današnji shod, so naše sosede, prijatelje, sodelavce, soljudi razglasili za okupatorje. Mi pravimo, da je iskanje okupatorjev med našimi sosedi nesprejemljivo! Edini okupator, proti kateremu se moramo dvigniti, je prekernost. Dvignimo se proti življenjskim in delovnim pogojem, ki nas osamljajo, ki nas delajo ranljive in prestrašene! Borimo se proti parazitskim in izkoriščevalskim institucijam, ki organizirajo in zatirajo naše želje, naše potrebe za njihove profite. Borimo se proti institucijam, ki proizvajajo fašistične identitete in vojno vseh proti vsem. Takšne institucije so tudi parazitske posredovalnice dela. One so tarče našega ljudskega besa in subverzivne želje. One so tarče nevidnih delavcev sveta – bacillusa revolutionis europeae, ki napoveduje vojno bacillusu precariusu in njegovim žariščem. Posredovalnica dela Manpower in vsi drugi parazitski posredniki dela so legitimna tarča našega osvobodilnega boja.

Smo nevidne delavke in delavci sveta, postfordistični proletarci, prekerne delavke in delavci, proletarizirani študenti in študentke, marginalizirani proizvajalci družbenega bogastva, razkurjeni mezdni delavci, mnogotere oblike življenja, ki jih zatira izkoriščevalska vladavina strahu! Danes na ulicah Ljubljane oblikujemo osvobodilno partizansko gibanje! Živimo eksodus iz zatirajoče, usrane, ponižujoče, enodimenzionalne in absurdne družbe dela! Čas je, da začnemo tolči vladavino strahu. Čas je, da izborimo skupno! Čas je za nove oblike garancij in pravic, ki nas bodo potegnile iz osame in zatirajočih fašistoidnih skupnosti.

Akcija proti Ministrstvu za notranje zadeve in družbi kontrole

Ljubljana je mesto heroj. V času nacifašistične okupacije v drugi svetovni vojni so jo zaradi njene nepodredljivosti in svobodoljubnosti obdali z bodečo žico in spremenili v koncentracijsko taborišče. Danes ima Ljubljana nove heroje. To so nevidni, anonimni heroji, ki imajo nepodredljivo željo po drugačnem življenju! So vsi tisti in tiste, ki se zoperstavljajo temu, da se njihova svoboda gibanja in komuniciranja preusmerja v profite in gradnjo aparatov nadzora.

Pred Ministrstvom za notranje zadeve razpenjamo bodečo žico, ki simbolizira družbo kontrole in družbo množenja meja. Ministrstvo za notranje zadeve je izvajalec politike zatiranja svobode gibanja in komunikacije. Je Schengensko ministrstvo, ki kriminalizira svobodo gibanja, upravlja z novodobnimi koncentracijskimi taborišči, kot je Center za tujce v Postojni in ilegalizira tisto, kar ne more biti ilegalno – človeško življenje.

Ministrstvo za notranje zadeve je izvajalec privatizacije in kraje skupnega! Kriminalizira svobodo komuniciranja in izmenjave! Policije, stran od Piranskega zaliva! Pustite ga kitom in ljudem! Policije, stran od piratskih zalivov! Pustite jih kiborgom. Dovolj je kriminalizacije svobodne participacije pri skupnem! Dovolj je kriminalizacije enakostne souporabe skupnega družbenega bogastva! Zahtevamo svobodo komunikacije in znanja! Jebeš patente in copy right! Naj živi tisoče piratskih zalivov!

Za to bodečo žico načeljujejo družbi kontrole, ki nas marginalizira. Namesto da bi preganjali tiste, ki se bogatijo s krajo naših moči in dela, nas preganjajo v imenu moralne večine. Uvedli so horo legalis in ohlapne kategorije neprimernega vedenja v javnosti. S tem so omogočili, da tisti, ki imajo lažne privilegije, terorizirajo in marginalizirajo generacijo, ki ni odkupovala stanovanj in podjetij po smešnih cenah. Ulice so naše, ulice so proletarske! Moralna večina brani zgolj privilegije manjšine. Uporablja se za preganjanje revežev iz mestnih središč. Služi radikalnemu razslojevanju. Za svobodo, za enakost, za svobodno izražanje mnogoterosti! Proti javni morali in moralni večini!

Akcija proti Ministrstvu za finance in ostalim finančnim institucijam

Kriza je balon, ki se je razpočil! Razpočeni balon finančnega kapitalizma, ki so ga napihovali z našim delom in našimi močmi. Razpočeni balon, ki so ga napihovali z razslojevanjem in restavracijo razredne oblasti kapitala. Razpočeni balon, ki so ga napihovali z zadolževanjem in programi strukturnega prilagajanja! Razpočeni balon finančne komande, ki je zahtevala privatizacijo vsega in uničenje vseh oblik družbene solidarnosti! Razpočeni balon, ki ga je napihovala diktatura trga in zatiralskost blut und boden skupnosti. Balon, ki so ga napihovale vojaške diktature in izkoriščevalski prostotrgovinski sporazumi! Balon, ki so ga napihovali s privatizacijo družbe blaginje! Balon, ki so ga napihovali s privatizacijo šolstva, zdravstva, zadovoljevanja pravice do strehe nad glavo. Balon, ki so ga napihovali z mrtvimi, oropanimi, razžaljenimi! Balon, ki so ga napihovali v švic fabrikah, v posredovalnicah dela, s krajo skupnega! Balon, ki so ga napihovali s Schengenskim zidom, z zidom med Mehiko in ZDA, s humanitarnimi intervencijami, z vojnami proti terorizmu, z državljanskimi vojnami med fašističnimi identitetami, s spodbujanjem spopada civilizacij! Razpočeni balon, ki so ga napihovali s teptanjem naših želja in z banaliziranjem naših potreb!

Balon se je razpočil. Sedaj ga hočejo ponovno zakrpati in s tem ponovno restavrirati oblast finančne globalizacije. Milijarde in milijarde dolarjev in evrov dajejo tistim, ki so krizo povzročili! Dajejo jih finančnim institucijam, izkoriščevalskim podjetjem, represivnim organom, institucijam militarizacije. To jim je treba preprečiti! Balon se je dokončno razpočil! Na pogorišču neoliberalnega kapitalizma in globalizacije pod komando finančnih insitucij moramo začeti odločilen boj za pravice in dohodek! Preprečimo restavracijo kapitalistične oblasti! Zahtevajmo globalno demokracijo! Zahtevajmo globalno državljanstvo, garantiran dohodek in skupno!

Smo pred Ministrstvom za finance, izvajalcem globalne kapitalistične komande. Prihajamo z zahtevo po zagotovljenem dohodku za vse. Ta dohodek razumemo kot odškodnino za delo in moči, ki nam ga vsakodnevno krade kapitalistični režim. 200 Evrov ni dovolj! 500 Evrov ni dovolj! Dovolj bo takrat, ko bo zagotovljen dohodek izstradal kapitalistične parazite. Že dolgo jih več ne rabimo. Podjetnost je naša, produktivnost je naša, sodelovanje je naše, komunikacija je naša, ustvarjalnost je naša! Čas je, da si postfordistični proletarci povrnemo vse moči, ki so nam vsakodnevno ukradene.

Pred Ministrstvom za finance razglašamo vstajo nevidnih delavcev sveta! Razglašamo vstajo vseh tistih, ki ste jih spregledali v vaših protikriznih ukrepih. Vstajo vseh tistih, ki nismo niti banke, niti borze, niti kapitalistična podjetja! Borimo se proti oblasti finančne globalizacije. Borimo se za demokratično globalizacijo, zahtevamo zagotovljen dohodek za vse! MAYDAY MAYDAY - WE WILL MAKE YOU PAY! BURN BURN, YES YOU GONNA BURN! ZATEGNITE PASOVE OKROG SVOJIH VRATOV!

[1] Kozaki so svoje delovne vozove in najpogostješe delovno prevozno sredstvo predelali v mobilna strojnična gnezda. Tačanke so postale eno najuspešnejših sovjetskih napadalnih orožij. Bile so del prizadevanj za povezavo različnih družbenih razredov in različnih stopenj ekonomske razvitosti v skupen politični projekt. Omogočile so uporabo modernih organizacijskih struktur za kmete, s čimer so bile v revolucionarni vojni sredstvo modernizacije.

Kaj pa je tačanka danes? Modernizacija je bila izvršena in dosegli smo "racionalno demografijo". Celotna družba je postala kapitalistična tovarna in podjetje. Cilj revolucionarnega boja ni več razvoj, ampak zrušitev izkoriščanja, samoovrednotenje in ločitev od kapitala. Vprašanje skupnega političnega projekta pa je za postfordistični proletariat danes prav tako izpostavljeno, kot je bilo pred stotimi leti v Rusiji izpostavljeno vprašanje politične rekompozicije proletariata v pogojih zamujajočega prehoda iz fevdalizma v kapitalizem. Kaj je tačanka mnogoterega, migrantskega, prekernega proletariata? Katera mašina bo zrušila segmentacije in delitve, ki nam jih vsiljujejo elite?

Poziv partizanov nevidnih delavcev sveta na manifestacijo proti fašizmu za svobodo sveta

blanco — 2009-04-22T18:13:40Z

Fašizem je ideologija, ki upravičuje inferioriziranje nekaterih, lažne privilegije drugih in oblast peščice. Zato skonstruira uniformno in normalizirajočo podobo skupnosti, vse oblike življenja, ki ne ustrezajo tej podobi, razglasi za sovražne, tako skonstruiranega notranjega sovražnika pa skuša bodisi prevzgojiti bodisi izstrebiti. Takšna je bila ideologija zgodovinskega fašizma in takšna je ideologija današnjega fašizma. Ne glede na simbole in samopoimenovanje.

Fašizem je praksa terorističnega zatiranja avtonomne, spontane in samonikle javne sfere, kjer se lahko svobodno artikulirajo ter izrazijo želje, potrebe, nove pravice in svoboščine. Ko je zgodovinski fašizem s skvadrističnim in terorističnim nasiljem zatrl vse avtonomne in svobodne prostore komunikacije, se je lotil še bednega ostanka pluralizma v institucijah reprezentativne politike. Zgodovina nas uči, da se pred fašizmom ne moremo obraniti v parlamentu, temveč z gradnjo in branjenjem avtonomne in samonikle javne sfere.

27. aprila gremo na ulice proti fašizmu – proti vsem manifestacijam fašizma. Pa naj gre za fašistične bande, ki nas terorizirajo na ulicah in, kot kaže primer iz Filozofske fakultete, celo na univerzi, za fašistične skupine, ki širijo ideologijo strahu, normalizacije in izključevanja, politične sile in politike, ki zapirajo in zatirajo avtonomno in samoniklo javno sfero, banke, borze in podjetja, ki iz nam ukradenih moči financirajo in gradijo aparat gospostva, kateremu se udinjajo fašistična ideologija in prakse. Na ulice gremo, da bi razgradili vladavino strahu. To bomo naredili tako, da bomo odprli svoboden javni prostor izražanja želja, potreb, pravic in svoboščin in prostor svobodnega izražanja absolutne pluralnosti oblik življenja. In ta prostor bomo branili. Na ponedeljkovi manifestaciji in potem. Nasilje fašizma in sistema, ki nas tolče kot osamljene posameznike in posameznice, zahteva kolektiven odgovor. Zahteva, da s svojimi telesi in afekti tvorimo formacijo, ki nas bo ščitila kot zid in osvajala nove pravice kot gromozanski val. Zahteva novo partizansko formacijo postfordističnih proletarcev, ki brani in širi osvobojene prostore, artikulira ter uveljavlja nove pravice in svoboščine, sprošča svobodno izražanje oblik življenja.

Dovolj je slabe dialektike, po kateri oblast oktroira pravice, avtonomno in samoniklo javno sfero, ki lahko edina proizvede pravice, pa zatira. Preveč rizično je stvari prepustiti medijem, reprezentativni politiki in interesnemu predstavništvu. Lahko zamudimo priložnost, da zbrcamo na tleh ležeči kapitalizem in dosežemo nove pravice. Še več, tvegamo vzpon novih fašističnih populizmov, ko bodo mediji, reprezentativna politika in ulične fašistične bande delovali skupaj. Zato je čas, da gremo v partizane in zgradimo osvobodilno gibanje nevidnih delavcev sveta.

Pridruži se nam na zadnjem mobilizacijskem srečanju to soboto ob 20.00 v SC Rog in nato v ponedeljek na manifestaciji Fronte za svobodo sveta ob 12. uri na trgu OF.

Proti vladavini strahu – za globalno državljanstvo, garantiran dohodek in svobodno izražanje mnogoterosti.

Vstaja nevidnih delavcev sveta

blanco — 2009-04-20T10:54:00Z

v polni velikosti... - Vstaja nevidnih delavcev sveta / Multimedialno, Aktualno

Nevidni delavci sveta vs. bacillus precarius

blanco — 2009-04-17T13:26:00Z

v polni velikosti...

- Vstaja nevidnih delavcev sveta / Multimedialno, Aktualno

Vstaja nevidnih delavcev sveta (27. april)

blanco — 2009-04-13T19:46:10Z

27. aprila, na dan Osvobodilne fronte, gremo na ulico, na antifašistično manifestacijo. Ne zato, ker smo nostalgični za slavno preteklostjo, ne zato, ker hočemo lepšo prihodnost, ampak zato, ker hlastamo po sedanjosti. Ker čutimo silen pritisk naše potencialne svobode in moči, ki ju z vse večjo težavo in zato vse bolj brutalno brzda vladavina strahu. Čutimo, kako svobodni bi lahko bili, če bi strmoglavili vladavino strahu – vladavino bank in borz, družbe kontrole, militarizma, izkoriščevalcev našega dela, bitij resentimenta, ki nas terorizirajo z vsiljevanjem zasužnjevalne morale, normalnosti, delovne etike in identitetne vojne.

Kot zgodovinski partizani moramo tudi mi oblikovati osvobodilno gibanje, ki bo premagalo vladavino strahu. Zgodovinski osvobodilni boj in partizanska vojska sta bili formaciji, ki sta tolkli vladavino strahu in sprožili ter vodili proces razvoja in modernizacije zaostalega, potlačenega in ponižanega ljudstva. Takratna partizanka in partizan sta bila zazrta v prihodnost, danes sta se bila pripravljena žrtvovati za lepši jutri. Danes pa se nimamo kaj žrtvovati. Zgolj osvoboditi se moramo in si povrniti ukradeno moč. Današnji osvobodilni boj in partizansko gibanje morata tolči vladavino strahu, da sprostita svobodo izražanja in kreativnost, da se sprosti naša moč, ki jo krade in blokira vladavina strahu. Naš čas je sedanjost.

Zgodovinski partizani so organizirali ilegalni odpor in šli v hosto, da bi tvorili osvobojena ozemlja in politično mašino, v kateri se odvijejo procesi emancipacije, modernizacije in discipliniranja ljudstva - da bi lahko vstopilo v industrijsko produkcijo. Partizani postfordističnega in postindustrijskega proletariata pa ne gredo v hosto. Odpor in politična mašina današnjih partizanov je organizacija eksodusa iz družbe dela, iz režima dela, ki je absurden trud, ki ga moramo dnevno dajati šefom. Ta eksodus je boj proti naši degradaciji in marginalizaciji, za reapropriacijo odtujenega dela, ki nam je ukradeno skozi privatizacijo skupnega bogastva in za garantiran, od dela neodvisen, družben dohodek - za delo, ki ni disciplina, ampak užitek.

Pozivamo vse nevidne delavce in delavke sveta, postfordistične proletarce, prekerne delavke in delavce, proletarizirane študente in študentke, marginalizirane proizvajalce družbenega bogastva, razkurjene mezdne delavce, mnogotere oblike življenja, ki jih zatira izkoriščevalska vladavina strahu, da 27. aprila na ulicah Ljubljane oblikujemo osvobodilno partizansko gibanje - eksodus iz zatirajoče, usrane, ponižujoče, enodimenzionalne in absurdne družbe dela. Čas je, da začnemo tolči vladavino strahu, da izborimo skupno, nove oblike garancij in pravic, ki nas bodo potegnile iz osame in zatirajočih fašistoidnih skupnosti.

Vsi na ulice!

Proti vladavini strahu, fašizmu in globalnemu apartheidu! Za univerzalen in zagotovljen dohodek, za skupno, za svobodo izražanja in oblik življenja!

Antifašistična manifestacija in vstaja nevidnih delavcev sveta

blanco — 2009-04-12T19:08:00Z

27. aprila, na dan Osvobodilne fronte, gremo v okviru Fronte za svobodo sveta na ulico, na antifašistično manifestacijo (glej www.zasvobodo.si)

Partizani in partizanke nevidnih delavcev sveta pozivamo vse nevidne delavce in delavke sveta, postfordistične proletarce, prekerne delavke in delavce, proletarizirane študente in študentke, marginalizirane proizvajalce družbenega bogastva, razkurjene mezdne delavce, mnogotere oblike življenja, ki jih zatira izkoriščevalska vladavina strahu, da 27. aprila na ulicah Ljubljane oblikujemo osvobodilno partizansko gibanje - eksodus iz zatirajoče, usrane, ponižujoče, enodimenzionalne in absurdne družbe dela.

Čas je, da začnemo tolči vladavino strahu, da izborimo skupno, nove oblike garancij in pravic, ki nas bodo potegnile iz osame in zatirajočih fašistoidnih skupnosti.

Vsi na ulice!

Proti vladavini strahu, fašizmu in globalnemu apartheidu! Za univerzalen in zagotovljen dohodek, za skupno, za svobodo izražanja in oblik življenja!

Multimedijski pozivi:

Dr. P. Fleksištajn svetuje mladim prekercem

Poziv na antifašistično manifestacijo 27. aprila