NJETWORK

Mednarodna razprava Na meji/Na granici (plakat)

blanco — 2009-08-09T11:28:19Z

: Avtor Gregor Gobec

Mednarodna razprava Na meji/Na granici (vsebina in program)

blanco — 2009-01-27T12:25:00Z

... oziroma ali je možno vzpostavljati čezmejne postnacionalne skupnosti na prostoru, ki ga bistveno določajo in sooblikujejo nacionalne meje ter schengenski režim?

Kje in kdaj: Petek 30/01/09, ob 11.00 na FDV, Bezigrad Sobota 31/01/09, ob 12.00 v Socialnem centru Rog, Trubarjeva 72

Petek, 30. januarja, na FDV (Kardeljeva ploščad 5) med 11. in 17. uro

Sobota, 31. januarja, v Socialnem centru Rog (Trubarjeva 72) med 12. in 18. uro

Položaj delavcev migrantov v Republiki Sloveniji je le eden od simptomov strukturnih sprememb, ki jih je Slovenija doživela na svoji poti od razpada Jugoslavije, preko tranzicije do vstopa v Evropsko unijo. Prilagajanje neoliberalnim tržnim zahtevam ter vsebinskim in formalnim načelom demokratične ureditve je vplivalo na spremembe, ki so imele posledice za mnoge segmente družbe. Med drugim so zahtevale reorganizacijo upravljanja s populacijami (vprašanje oblikovanja državljanskega telesa, manjšin, tujske zakonodaje ipd.), sočasno pa se je odprlo tudi vprašanje možnosti sodelovanja v javnem (vprašanje političnega pluralizma, oblik in načinov delovanja civilne družbe ter njenih formalnih in neformalnih institucij, možnosti in prostorov političnega udejstvovanja, avtonomnih gibanj ter samoorganizacije ipd.).

Tovrsten proces ni značilen zgolj za Slovenijo, ampak je zajel tudi ostale prostore nekdanje Jugoslavije. Nekoč skupni prostor je danes fragmentiran na več držav (in družb), ki se soočajo s problemi tranzicije, z vključevanjem v evropske integracije, z vprašanji preteklosti in spomina ter z vsebinami lastne državnosti. Zato bomo v okviru razprave Uninomada iz različnih zornih kotov obravnavali možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji: tako na schengenski meji kot na mejah, nastalih v procesih razkroja moderne politične skupnosti (nekdanje SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprtih postancionalnih skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.

PROGRAM:

Petek, 30. januar 2009: Fakulteta za družbene vede, Ljubljana

11.00 - 13.30

Moderatorka: Barbara Beznec

Olivera Milosavljević (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Kultura sečanja i politika identiteta.

Djokica Jovanović (izredni profesor na Filozofskom fakultetu u Beogradu): Ideološka upotreba nacionalnog mita u Srbiji.

Sara Pistotnik (Socialni center Rog): Izbris kot simptom tranzicije.

Husein Oručević (OKC Abraševic – urednik abrasmedia.info): Nacionalizam rastače pokušaje drugačijeg podruštvljavanja.

Elvis Fejzić (asistent na Fakultetu političkih nauka u Sarajevu): Osvrt na diferentna poimanja granice i migracija.

Polona Mozetič (Socialni center Rog): Tranzicija delavskih domov v Sloveniji.

Andrej Kurnik (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani): Aktivistično soraziskovanje.

Amir Hodžić: Predstavitev projetka "Migration in the Central and South-East European Region, a new perspective: queer migration".

14.30 – 17.00

Moderatorka: Barbara Beznec

Edin Delić (Sindikat visokog obrazovanja Tuzlanskog kantona): Regionalna saradnja kao instrument jačanja sindikalne zaštite zaposlenika.

Zlatan Begić (Pravni fakultet u Tuzli): Pravni okvir zaštite radničkih prava u Bosni i Hercegovini.

Noa Treister (Citizens of Europe): Predstavitev projekta "Povratak Gastarbajtera".

Ivan Zlatić (Freedomfight): Predstavitev projekta "Glas radnika".

Branislav Markuš (Gibanje RAVNOPRAVNOST in Anketni odbor za ugotavljanje razlogov za stečaj Šinvoza): Boj delavcev – delničarjev v Jugoremediji, Zrenjanin.

IWW- Nevidni delavci sveta (Bojan Nobilo, Mirnes Alikadic, Armin Salihovic, Aigul Hakimova): Predstavitev iniciative IWW.

Sobota, 31. januar 2009: Socialni center Rog, Ljubljana

12.00-14.30

Moderator: Andrej Kurnik

Vedran Horvat: "Re-inventing Solidarity in Balkans: political/NGO activism as transnational social space".

Barbara Beznec (Socialni center Rog): Pomen in vloga socialnih centrov.

Hajrudin Hromadžić (zunanji sodelavec - predavatelj na Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani in na Filozofskom fakultetu Sveučilišta v Zagrebu).

Irfan Beširević (Socialni center Rog) in Aleksandar Todorović (CIIA): Izbrisani.

15.30-18.00

Praktični predlogi, mreženje, komunikacijska orodja, povezovanje.

/Konferenca je organizirana v sklopu projekta Uninomada, ki je projekt Političnega laboratorija, v sodelovanju z založbo Sophia in revijo Teorija in praksa./

O projektu Uninomada in vsebini razprave Na meji/Na granici

blanco — 2009-01-26T12:30:00Z

Uninomada je projekt društva Politični Laboratorij, založbe Sophia in revije Teorija in praksa. Založba Sophia je ena izmed osrednjih založb s področja družboslovja in humanistike v Sloveniji. Teorija in praksa je družboslovna revija, ki izhaja pri Fakulteti za družbene vede. Politični laboratorij, idejni snovalec in praktični izvajalec projekta, pa je društvo za proučevanje političnih fenomenov v obdobju globalizacije. Ukvarja se predvsem s prevajanjem aktualnih del (npr. skupinski prevod Imperija in Multitude Antonija Negrija in Michaela Hardta) ter organiziranjem diskusij, ki skušajo tematizirati pereče družbene in politične fenomene skozi perspektivo globalnih družbenih gibanj.

V okviru projekta Uninomada, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, organiziramo mednarodne diskusije o nastajajočem skupnem evropskem političnem prostoru. Pri tem smo osredotočeni predvsem na razmerje med družbenimi konflikti ter družbenimi in političnimi institucijami. Tako smo med drugim osredotočeni na nove državljanske prakse, ki so obenem posledica in vzrok evropskih migracijskih politik; na nastajanje novih oblik sindikalizma, ki se oblikujejo zaradi razgradnje t. i. fordističnih oblik kompromisa med delom in kapitalom ter na različne oblike vladljivosti (governance), ki spodrivajo sodobne oblike političnega predstavništva in legitimacije. Razprave organiziramo na Fakulteti za družbene vede in v Socialnem centru Rog, znotraj teh pa skušamo povezati znanje, ki nastaja na univerzah in znanje, ki nastaja med aktivisti družbenih gibanj.

30/01 - 31/01/2009 organiziramo mednarodno razpravo z naslovom Na meji/Na granici. Nanjo želimo pritegniti intelektualce iz prostora bivše Jugoslavije. Tako tiste, ki delajo znotraj univerz kot tudi tiste, ki so aktivni v civilni družbi ali v gibanjih. Ena izmed iztočnic za razpravo je položaj migrantskih delavcev v Sloveniji, ki prihajajo večinoma iz bivših jugoslovanskih republik in danes predstavljajo več kot 10 odstotkov aktivnega prebivalstva v RS. Republika Slovenija je namreč po osamosvojitvi skozi strukturne spremembe, ki jih je narekovala integracija v evropski prostor, privzela režim, ki omogoča sistematično izkoriščanje nujno potrebne tuje delovne sile in sicer predvsem delavcev, državljanov nečlanic EU. Skrajno slabe življenjske razmere teh delavcev so šele nedavno postale predmet medijskega poročanja, ki pa se povečini izogiba umestitvi problema v širši kontekst, torej njegovi obravnavi kot posledici sodobnega upravljanja s populacijami. Na drugi strani pa so se delavci skupaj s skupino aktivističnih raziskovalcev iz Socialnega centra Rog organizirali v gibanje Nevidni delavci sveta ter svoje intervencije skozi enoletno delovanje zastavili na štirih točkah, ki jih pošiljamo v priponki.

V okviru tokratnih diskusij projekta Uninomada želimo iz različnih zornih kotov osvetliti možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji. Tako na schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije kot na mejah, nastalih znotraj procesa razkroja moderne politične skupnosti (bivše SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si torej vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprte postancionalne skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo tudi v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.

Drobce takšnega političnega dispozitiva bi želeli definirati skozi izmenjavo mnenj na osnovi naslednjih iztočnic: Kakšna je vsebina diskusije o državljanstvu v okoljih, iz katerih prihajajo sodelujoči? Katerim tokovom sledi diskusija o evropskih integracijah in kako vpliva na konceptualizacije državljanstva, pripadnosti in pravic? Kateri so pomembni socialni konflikti? Kakšni modeli upravljanja s socialnimi konflikti se vzpostavljajo? Kakšen model tranzicije se je uveljavil v posameznih državah? Kakšni diskurzi o civilni družbi so hegemonski in kakšna je njihova kritika? Katere družbene institucije nosijo poglavitno vlogo pri politični socializaciji? Kam in kako se umešča diskusija o migracijah? Kakšna je vloga institucij EU in drugih mednarodnih institucij pri politikah upravljanja s populacijami? Kakšno je stanje diskusije o suverenosti? Kako se artikulira diskurz o suverenosti na vprašanju vojne in meja?