Delaš, pa nisi zaposlen/a?

Vladni ukrepi za blaženje posledic krize te ne zadevajo, saj nisi niti banka niti kapitalist niti izginjajoča vrsta fordističnih delavcev/k, ki imajo garancije in zastopništvo?

Če je tvoj odgovor na ta vprašanja DA, potem si prekeren delavec oziroma prekerna delavka in spadaš med postfordistične delavce/ke.

Zate je značilno, da si NEVIDEN/NA in da nimaš NOBENEGA GLASU kot delavec/ka, ki proizvaja skupno družbeno bogastvo. Zato zate ostanejo le drobtinice in si obsojen/a na življenje na margini.

Tvoje možnosti v sedanji ekonomski krizi so izjemno slabe. Zaradi nevidnosti in neslišnosti boš ti in tvoja generacija vsakdan še bolj MARGINALIZIRAN/A. Na udaru niso samo tvoji dohodki, ampak pravica do svobodnega izražanja, izobraževanja, kulturnega udejstvovanja, tvoje socialne, kulturne in civilne pravice.

Edina možnost, da se ne uresniči črni scenarij, po katerem te čaka trajna revščina, marginalnost in zadušljivost avtoritarne in fašistične družbe je, da si izboriš vidnost in slišnost. Zato moramo stopiti skupaj in glasno povedati, da nas neobstoj utruja, da nočemo več zadajati ran sebi in drugim, zato, da bi bili bogati bogatejši in mi revnejši, da HOČEMO PRIZNANJE tega, kar smo: nepogrešljivi proizvajalci družbenega bogastva, najbolj izobražena, mobilna, mnogotera in globalna delovna moč v zgodovini, generacija, ki lahko zgradi neskončno bolj demokratično družbo od sedanje omejene oblike demokracije, ki uresničuje interese bank, borz in kapitalistov, izključuje nas, proizvajalce družbenega bogastva, in nas sili v vojno vseh proti vsem.

Piši na elektronski naslov dostje@volja.net. Povej, kaj se dogaja s tabo v krizi in kaj misliš o možnostih, da se dvignemo iz marginalnosti in zgradimo drugačen svet. Prebij osamo, širi to sporočilo in načrtuj vstajo postfordističnega proletariata.

Čas je, da si povrnemo ukradeno moč!