Ekonomsko socialni svet je na seji 19. decembra 2008 potrdil predlog Direktorata za trg dela in zaposlovanje (MDDSZ), v katerem Vladi predlaga, da za prihodnje leto (2009) določi bistveno manjšo kvoto delovnih dovoljenj za tuje delavce, kot jo je Vlada določila lansko leto. S tem Vladi logično predlaga, da odstopi od trenda povečevanja letne kvote delovnih dovoljenj za tuje delavce, ki ga je bilo do sedaj zaznati iz Uredb, ki jih je Vlada sprejela v preteklih letih.

Predlog ESS predvideva drastično zmanjšanje letne kvote delovnih dovoljenj. Če je kvota leta 2008 znašala 32.000 delovnih dovoljenj, je v predlogu ESS za leto 2009 zmanjšana za kar četrtino in sicer na zgolj 24.000 delovnih dovoljenj.

Dodatno je zaskrbljujoče, da predlog predvideva spremembo razmerij med posameznimi vrstami delovnih dovoljenj. ESS tako predlaga, da bi se kvota dovoljenj za sezonsko delo tujcev (10.300 oziroma 45,8% letne kvote) skoraj izenačila s kvoto dovoljenj za zaposlovanje tujcev (11.000 oziroma 42,9% letne kvote). Lansko leto je bilo to razmerje 65,3% proti 25% v korist dovoljenj za zaposlovanje tujcev.

IWW NASPROTUJE PREDLOGU DIREKTORATA ZA TRG DELA IN ZAPOSLOVANJE, KI GA JE POTRDIL ESS, DA BI VLADA ZA LETO 2009 DOLOČILA BISTVENO NIŽJO KVOTO DELOVNIH DOVOLJENJ KOT LETA 2008, KAR JE V NASPROTJU S TRENDOM POVEČEVANJA TE KVOTE V PRETEKLIH LETIH! HKRATI OBSOJA SPREMEMBO RAZMERIJ MED POSAMEZNIMI VRSTAMI DELOVNIH DOVOLJENJ V KORIST DOVOLJENJ ZA SEZONSKO DELO, SAJ BI TA IMELA ZA POSLEDICO BISTVENO ZMANJŠANJE PRAVIC TUJIH DELAVCEV!

(1) ESS je predlog o zmanjšanju in prestrukturiranju letne kvote delovnih dovoljenj sprejel brez upoštevanja interesov in potreb tujih delavcev, ki so izraženi v dveh dokumentih iniciative Nevidnih delavcev sveta (IWW): v Izhodiščih in zahtevah IWW ter v Peticiji IWW. Oba dokumenta kot vzrok slabih življenjskih in delovnih razmer delavcev migrantov opredeljujeta vizni in kvotni režim. Ta režim jemlje delavcem pravico do izbire, spravlja jih v odvisnost od delodajalcev ter omogoča kršitve pravic delavcev, ki izhajajo iz dela; tako tistih, ki izhajajo iz zakonsko urejenih delovnih razmerij ter kolektivnih pogodb, kot tistih, ki izhajajo iz vključitve delavcev v socialno državo. Oba dokumenta IWW, ki sta nastala na osnovi aktivistične so-raziskave med migrantskimi delavci, vidita izhod iz ponižujočih delovnih in življenjskih razmer delavcev v zagotavljanju enakopravnosti delavcev. Podpora temu izhodišču se kaže v množičnem podpisovanju peticije IWW. ESS je torej popolnoma zaobšel artikulirane interese in potrebe migrantskih delavcev, ki tvorijo desetino delovno aktivnega prebivalstva RS. Zato od Vlade RS zahtevamo, da ne podpre predloga ESS. V družbi, ki se je zavezala demokratičnim načelom odločanja, je nelegitimno, da se pomembne odločitve sprejemajo s popolnim neupoštevanjem volje in glasu tistih, ki jih te odločitve zadevajo in ki obenem pomembno prispevajo k razvoju celotne družbe.

(2) V IWW ocenjujemo, da bi se zaradi zmanjšanja letne kvote delovnih dovoljenj poslabšale delovne in življenjske razmere migrantskih delavcev. Vladna uredba, ki bi sledila predlogu ESS, bi imela izrazito disciplinarne učinke na tuje delavce. Avtoritarno upravljanje z migrantskimi delavci bi se zaostrilo. Delodajalci bi zmanjšanje števila delovnih dovoljenj uporabili za večje izsiljevanje in razlaščanje delavcev. Zaradi manjšega števila delovnih dovoljenj, ki bi bila na voljo, bi bili tuji delavci prisiljeni med seboj gojiti odnose konkurence, četudi je dejstvo, da lahko njihov položaj spremeni le kolektivna akcija, ki sloni na solidarnosti.

Zaradi zmanjšanja kvote bi prihajalo do dejanskega odpuščanja delavcev oziroma do situacij, ko delodajalci delavcem ne bi podaljšali pogodb o delovnem razmerju za določen čas. To bi delodajalcem obenem omogočalo, da delavcem, ki bi se morali vrniti domov, ne bi poravnali obveznosti, zlasti za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Naj omenimo enega od razlog, ki nas navaja k temu prepričanju. Delodajalec mora dokazati, da je delavcu poravnal obveznosti, ko zaprosi za podaljšanje njegovega delovnega dovoljenja in s tem bivalne vize. Ker zaradi zmanjšanja kvote delodajalci ne bodo prosili za podaljšanje dovoljenj, bo izginil eden od kontrolnih mehanizmov, ki preprečuje, da bi delodajalci kršili svoje obveznosti, ki jih imajo do tujih delavcev. Ko delavec zapusti RS, obstaja majhna verjetnost, da bo nepoštenega delodajalca terjal, naj poravna neplačane obveznosti.

(3) Prestrukturiranje letne kvote oziroma spremenjeno razmerje med številom različnih vrsta delovnih dovoljenj bi imelo za posledico bistveno zmanjšanje pravic tujih delavcev in prenos tveganja zaradi predvidenih gospodarskih nihanj na delavce. Vse vrste delovnih dovoljenj (dovoljenje za zaposlovanje tujcev, dovoljenje za sezonsko delo, dovoljenje za napotene tujce), ki so zajete v letni kvoti, uvajajo odvisnost delavcev od delodajalcev, saj je delovno dovoljenje (in posledično pravica do bivanja v RS) vezano na delodajalca, ne pa na delavca. Izjema so ti. osebna delovna dovoljenja, ki niso zajeta v letni kvoti. Po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev lahko delavec pridobi osebno delovno dovoljenje po dveh letih neprekinjenega dela pri istem delodajalcu. Osebno delovno dovoljenje prinese tujemu delavcu bistveno bolj ugoden položaj na trgu dela. Delavec, ki ima osebno delovno dovoljenje, namreč lahko zapusti delodajalca, ne da bi obenem bil obvezan zapustiti državo, in si poišče drugega delodajalca. Gre za pomembno svobodo izbire, ki tuje delavce obenem postavi tudi v bolj enakopraven položaj v razmerju do delodajalcev, kar preprečuje, da bi slednji sistematično kršili delavske pravice in ne bi izpolnjevali svojih obvez. Nasprotno pa v pogojih odvisnosti od delodajalcev tuji delavci trpijo zlorabe in kršitve pravic, ki so sistemske narave; vsak spor z delodajalcem se najverjetneje konča z izgubo zaposlitve in posledičnim prenehanjem pravice do bivanja v RS.

Prestrukturiranje letne kvote v prid večjega deleža sezonskih dovoljenj bi imela za posledico večje sistemske pritiske na tuje delavce. Tovrstna struktura letne kvote namreč zapira možnosti za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, ker se delo na podlagi sezonskega dovoljenje ne všteva v zahtevan čas zaposlitve (2 leti) za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja. Z večjim deležem sezonskih dovoljenj se torej dejansko podaljšuje čas za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja in zmanjšuje verjetnost njegove pridobitve.

Pridobitev osebnega delovnega dovoljenja je povezana še z drugimi socialnimi pravicami, na primer s pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Tuji delavci lahko načeloma prejemajo nadomestilo za čas brezposelnosti, če imajo osebno delovno dovoljenje in dovoljenje za začasno prebivanje v RS. Izjema so državljani BiH, ki morajo imeti v RS kar dovoljenje za stalno prebivanje. Pravico do ureditve dovoljenja za stalno prebivanje pa ima tujec šele po petih letih neprekinjenega bivanja v RS na podlagi urejenega dovoljenja za začasno prebivanje, kar pa ne vključuje bivalnega statusa, izdanega na podlagi dovoljenja za sezonsko delo. Izjema, ki je predvidena za tuje delavce iz BiH, katerih delež je daleč največji med tujimi delavci v RS, nazorno kaže bistvo migracijske politike RS, ki se izvaja predvsem prek kvotnega režima. Da predlog zmanjšane letne kvote zaostruje položaj migrantskih delavcev in povečuje njihovo izključitev iz nabora pravic, ki izhajajo iz dela, dokazuje tudi ureditev, da lahko postane delavec davčni rezident in s tem upravičenec do povrnitve dela dohodnine, če je v koledarskem letu zaposlen več kot 183 dni. Zaradi večanja deleža sezonskih delovnih dovoljenj bo tujih delavcev, ki bodo upravičeni do vrnitve dela dohodnine, najverjetneje manj.

(4) Predlog ESS o kvoti delovnih dovoljenj za leto 2009 spodbijamo tudi zaradi hudih posledic, ki jih bo imela za konkretne migrantske delavce v RS. Ljudje smo avtonomna bitja, s katerimi ni mogoče upravljati z ekonomsko logiko. Konkretni tuji delavci, ki delajo v RS, trpijo številne zlorabe delodajalcev in izjemno težke delovne in bivalne pogoje, da bi si sčasoma po trnovi poti skozi sistem različnih delovnih dovoljenj zagotovili enakopraven položaj na trgu dela in posledično možnost za pošteno plačilo. Zaradi manjše letne kvote bi nekateri tuji delavci, ki trenutno delajo v RS, v prihodnjem letu izgubili možnost legalnega dela v RS. Sprememba razmerja med sezonskimi delovnimi dovoljenji in dovoljenji za zaposlitev bi imela za posledico degradacijo statusov: nekateri delavci, ki sedaj delajo v RS z dovoljenjem za zaposlitev, bi morali v prihodnjem letu pristati na sezonsko dovoljenje in manjši obseg pravic, ki izhaja iz sezonskega dela. S tem bi delavcem, ki živijo med nami, prelomili obljubo in odvzeli upanje. Zmanjšanje letne kvote delovnih dovoljenj in njeno prestrukturiranje bi brutalno zarezalo v populacijo, ki gradi Slovenijo in obenem goji upanje v boljše življenje.

Nova uredba v številkah in odstotkih

Grafični prikaz