Marca letos je javnost razburkal samoorganiziran protest migrantskih delavcev. Gladovna stavka delavcev Prenove je razkrila brutalnost izkoriščanja delavcev iz t.i. tretjih držav, ki jo omogoča sistem »upravljanja z migracijami« v katerem delodajalci na razne načine kršijo delavske in druge pravice migrantov: delodajalci delavcem več mesecev ne izplačujejo plač ali pa jim dajejo le manjše zneske na roko, ne plačujejo pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ipd. Te kršitve navadno trajajo do trenutka, ko morajo delavci zaradi prenehanja delovnih dovoljenj zapustiti Slovenijo, in to ne glede na dejstvo, da jim delodajalci niso izplačali tega, kar jim dolgujejo.

Upor delavcev je razkril dolgo prezrto družbeno realnost migrantov. V javnosti je bil tudi pravilno identificiran ključen razlog stanja na področju zaposlovanja migrantov. To je močan odnos odvisnosti migrantskega delavca od delodajalca, ki ga vzpostavlja ureditev zaposlovanja migrantov. Zaradi te odvisnosti delavci trpijo kršitve in se ne upirajo delodajalcem, ki jih izkoriščajo in sistematično kršijo njihove pravice. Če bi se namreč uprli, tako da bi na primer odpovedali delovno razmerje, stavkali ali se obrnili na pristojne institucije (denimo inšpekcije), bi jim (praviloma) prenehalo delovno razmerje. S tem pa bi izgubili dovoljenje za prebivanje in bi morali zapustiti Slovenijo. Če je ne bi prostovoljno zapustili, bi jih (kot se je nedavno zgodilo delavcem Vegrada) prisilno deportirali.

Razkritje položaja migrantov je ustvarilo zmotno prepričanje, da ga je treba bolje »regulirati«, po možnosti s povečanjem represivnega delovanja države. Slovenske oblasti so se odzvale s predlogom nove ureditve zaposlovanja tujcev in z oblastmi BiH, katere državljani predstavljajo glavnino v Sloveniji zaposlenih migrantov, pričele snovati sporazuma, ki bosta verjetno otežila življenja migrantskih delavcev v Sloveniji. Na prvi pogled se morebiti zdi, da bo nova ureditev izboljšala situacijo migrantskih delavcev, vendar ohranja ključni dejavnih izkoriščanja migrantske delovne sile. Odnos med migrantski delavci ter oblastnimi institucijami in delodajalci bo še naprej tak, da delavci ne bodo imeli nobene moči.

Predlogi ureditve položaja migrantskih delavcev imajo še eno veliko pomanjkljivost. Veljali bodo za delavce, ki bodo šele prišli, ignorirajo pa tiste migranstke delavce, ki so že morali zapustiti Slovenijo, ne da bi jim bile izplačane prigarane plače in druge obveznosti. Po uradnih statistikah je v zadnjem letu odšlo iz Slovenije kar 14.000 oseb. Še več, ker veliko migrantskih delavcev ni bilo formalno odpuščenih, niso upravičeni do nadomestila in storitev za primer brezposelni v RS in tudi v svoji državi. Hkrati jim je, ker so v drugi državi, izjemno oteženo terjanje neizplačanih obveznosti od delodajalcev in uveljavljanje pravic v Sloveniji.

Zaradi tega se izigrani delavci v BiH samoorganizirajo. Sodelavci upornih delavcev Prenove in drugi, ki so bili nekdaj zaposleni in opeharjeni v Sloveniji, so se povezali v Organizacioni odbor Cazin. Ta skupaj z IWW (Nevidni delavci sveta), SC Rog iz Ljubljane, gibanjem Dosta! iz BIH in Udruženjem za političke nauke iz Fakulteta za političke nauke v Sarajevu, razkriva položaj tujih delavcev, zaposlenih v Sloveniji, tudi bosanski javnosti, opozarja na nevzdržno situacijo in posledice, ki iz tega izhajajo. Da je treba priti do hitre in pravične rešitve za dotično skupino delavcev in za vse migrantske delavce, bomo opozorili na manifestaciji pred institucijami BiH, pred sedežem Visokega predstavnika mednarodne skupnosti ter slovenskim veleposlaništvom v ponedeljek, 19.7. v Sarajevu.

Zahtevamo naslednje:

osebno delovno dovoljenje, ki jim bo omogočilo prost dostop do zaposlitve v Sloveniji in s tem odpravo sistemske odvisnosti od delodajalcev.

Odprava izkoriščanja migrantskih delavcev v Sloveniji zahteva transnacionalno delovanje. V nasprotnem primeru soglašamo s tem, da kolikor izženemo človeka, se nam ni treba ukvarjati z reševanjem krivice, ki mu je bila storjena. Iz Slovenije izgnani samoorganizirani delavci v BiH pomenijo neposreden upor proti hierarhijam in dominaciji, ki jih v sodobni ureditvi sveta določajo meje in avtoritarne migracijske politike. Da bi bil njihov boj uspešen, potrebujejo tudi transnacionalno solidarnost. Zato pozivamo k podpisu te peticije, s katero podpiramo zahteve opeharjenih delavcev iz BiH.