Izhodišče decembrskega Antifa seminarja na FDV je nedaven izgon Romov iz Francije. Dogodek je po mnenju nekaterih komentatorjev, pa tudi visokih predstavnikov EU, spominjal na najtemnejše obdobje pogromov v času nacizma. Nekateri drugi pa so iskali razlog za množičen izgon v poskusih trenutne francoske vlade, da preusmeri pozornost javnosti od korupcijskih škandalov, v katero so vpleteni z njo povezani krogi. Predstavnike EU so pomirila zagotovila predstavnikov Francije, da cilj politike izgonov niso Romi, državljani drugih članic EU, ampak reveži, ki nimajo zaposlitve in strehe nad glavo, teza o prenašanju pozornosti pa se zdi preveč površna, da bi lahko pomagala k ustrezni analizi dogodka.

Jacques Rancière je v svojem govoru (http://mrzine.monthlyreview.org/2010/ranciere230910.html) v Montreuilu 11. septembra 2010 izgon revnih evropskih državljanov povezal s pojmom »državnega rasizma«. Med drugim je dejal, da sloni vpeljava številnih rasističnih zakonov in dekretov na naslednji predpostavki: »če ne bomo uspešni pri uveljavitvi reda, lahko delikventnost imigrantov in nedokumentiranih ter škoda, ki jo povzročajo, izzoveta rasizem. Zato je treba to delikventnost in škodljivost, da ne bi ustvarili rasističnega nemira, podvreči univerzalnosti prava«. Pri tem, nadaljuje Ranciere, »gre za nasprotje med univerzalno logiko racionalne države in ljudskimi strastmi, ki daje državnim rasističnim politikam certifikat antirasizma«.

Ko beremo to analizo, se seveda takoj spomnimo na primere lokalnega državnega rasizma, na razvpiti Ambrus in na izbris. V slednjem primeru je ponovna uveljavitev pravne države zahtevala pogojevanje retroaktivne vrnitve statusa izbrisanim, čeprav bi morala biti avtomatična in brezpogojna, saj so na zakonodajalca prežale ljudske strasti.

Takšne manevre državnega rasizma pa moramo postaviti v kontekst globalizacije, ko so nacionalne države, kot svojo analizo nadaljuje Rancière, izgubile nadzor nad prostim kroženjem kapitala in so našle smisel svojega obstoja v nadzoru nad kroženjem ljudi.

O državnem rasizmu v globalizaciji se bomo na decembrskem antifa seminarju pogovarjali s političnim znanstvenikom in teoretikom, ki v svojem delu med drugim premišljuje spreminjanje meja, državljanstva in boje migrantov. Sandro Mezzadra je profesor na Univerzi v Bologni in je gostujoči predavatelj na magistrskem programu Politična teorija. Pogovor bo vodil Andrej Kurnik iz Fakultete za družbene vede.