IWW - Nevidni delavci sveta

Delavci podjetja SCT-Obrati so se postavili za svoje pravice

Val odpuščanja se nadaljuje. Slovenijo je moralo v času krize zapustiti približno 14000 migrantskih delavcev. Zaradi režima migracij, ki sloni na osebni odvisnosti delavca od delodajalca in na konceptu t. i. in izigrani.

Pred podjetjem SCT-OBRATI se je zbralo okrog 250 delavcev, ki jih čaka negotova usoda. Vendar so se odločeni boriti za svoje pravice.

Na današnjem sestanku s stečajnimi upravitelji in direktorjem podjetja SCT-OBRATI (hčerinska družba SCT), so bile s strani samoorganiziranih delavcev postavljene naslednje zahteve:

  • vsem delavcem se morajo takoj izplačati vse plače in ostali prispevki ter regresi, ki jim pripadajo,
  • delavcem se omogoči bivanje v samskem domu, dokler si ne izborijo vseh pravic, ki jim pripadajo iz naslova podjetja v stečaju ter dokler si ne najdejo nove zaposlitve.

Podjetje SCT-OBRATI je od 10. januarja v stečajnem postopku. Gre za podjetje, ki zaposluje 245 delavcev. 37 delavcev je že pred stečajem dalo odpoved, 92 delavcev čaka prerazporeditev na druga delovna mesta, 137 delavcem pa bo odpovedano delavno razmerje. Odpoved delavnega razmerja predstavlja velik problem predvsem migrantskim delavcem, ki s tem izgubijo pravico za bivanje v Sloveniji.

Direktor podjetja v stečaju je delavce nagovoril z besedami, da morajo razumeti podjetje, ki je v težavah. Samoorganizirani delavci so mu na to odgovorili, da se vedno razmišlja o dobrem podjetja, nikoli pa se ne razmišlja o dobrem delavca. Ti so zaradi slabega poslovanja prvi na odstrelu. Delavci so tako zahtevali pravico in dolžnost podjetja, da mora najprej poskrbeti za delovno silo, ki prva ustvarja dodano vrednost v podjetju. Zahtevajo se torej izplačila vseh zamujenih plač ter prispevkov, hkrati pa naj se zagotovi nemoteno ter brezplačno bivanje v Republiki Sloveniji, do izpolnitve pravic ter najdbe novega delovnega mesta.

Discussion

1 Poruka

  1. Delavci podjetja SCT-Obrati so se postavili za svoje pravice

    Od leta 1993 se naša SODIŠČA lahko poslužujejo inštrumenta SPREGLED-a, ki ga jim daje Zakon o gospodarskih družbah. S to zakonsko možnostjo, se direktorje, zakonite zastopnike, prokuriste lahko kaznuje in sicer, tako da odgovarjajo za svoja škodljiva dejanja s svojim premoženjem in ne s premoženjem družbe. Zdaj je praksa taka, da družbam zaradi škodljivih poslov direktorjev, družbi znižajo vrednost, na koncu znižajo stečajno maso, delavci pa na koncu od tega nimajo nič... in je kar konec zgodbe.
    V možnosti SPREGLED-a pa to pomeni, da sodišča če le hočejo, lahko zahtevajo denar nazaj od direktorja, ki je okradel svoje delavce.
    A takega primera v SLO še ne poznamo....ker tega žal še nismo vzeli.
    Škoda.

    od Romana Kavčič | 20 januar 2011, 20:14

Odgovori na ovaj clanak