(V ponedeljek, 19. marca ob 14.00 prej Boj zo)

Akcija civilne nepokorščine gibanja 15o proti deložaciji družine Vaskrsić daje nov zalet boju proti dolgu oziroma na terenu dolga. Boj proti dolgu je boj proti gospostvu finančnega kapitalizma, pri čemer ne izhajamo iz nostalgije po industrijskem kapitalizmu, ampak iz dejstva, da je črpanje presežne vrednosti danes vse bolj organizirano v finančnem kapitalizmu. In če je bil v industrijskem kapitalizmu poglavitni teren boja mezda, je v finančnem kapitalizmu poglaviten teren boja dolg. Za finančni kapitalizem je namreč značilno, da črpanje presežne vrednosti ni omejeno na strukture neposredne kapitalistične produkcije, kot je na primer tovarna, ampak se izvaja po celotni družbi. Finančni kapitalizem izkorišča celotno družbo tako, da vzpostavlja dolg kot temeljni družbeni odnos. Dolg je poglaviten vzvod distribucije družbenega bogastva in s tem moči, strukturira pogoje možnosti življenja in delovanja, določa nivo potreb in družbeno delitev dela. Boji proti dolgu so zato v prvi vrsti boji na terenu dolga, za drugačno distribucijo bogastva in moči, za večanje možnosti življenja in delovanja, za rast radikalnih potreb, torej tistih, ki niso udomačene v potrošništvu, proti odtujenosti. Boji na terenu dolga so lahko močan vzvod za strmoglavljenje oblasti 1%, za redistribucijo bogastva, za to, da dosežemo dostojanstveno življenje današnje generacije.

Odzivi na deložacijo družine Vaskrsić in solidarnostno akcijo so pokazali, da je dolg zelo dvoumen teren boja. To dvoumnost moramo natančno analizirati, če želimo kreativno uporabiti dolg kot orožje za osvobajanje današnje generacije. Osrednje vprašanje, ki se zastavlja, je, kako na terenu dolga in bojev proti dolgu definirati subjekt osvobajanja. Ta teren je namreč izrazito antagonističen in razcepljen. Tako se ne soočamo s preprosto polarizacijo na upnike in dolžnike, pri čemer bi se slednji združili proti prvim zaradi enakega interesa. Dolžniki so tako deset odstotkov gospodinjstev, ki ne morejo plačevati računov za stroške bivanja, ljudje, ki se morajo zaradi zadovoljevanja potreb zadložiti, kot ti. tajkuni in propadla podjetja kot je Vegrad. Podobno heterogena je kategorija upnikov, od migrantskih delavcev v gradbenih podjetjih, do komunalnih podjetij in bank. Problem je, kako preseči polarizacijo na upnike in dolžnike na osnovi skupnega interesa prve in druge kategorije v odnosu dolga in vzpostaviti polarizacijo na osnovi odnosa sil. Vsak odnos dolga je namreč potopljen v uzakonjen odnos sil, ki določa način distribucije bogastva in moči. V primeru gospodinjstev, ki ne morejo plačati računov ali kredita, uzakonjen odnos sil razlasti dolžnika, v primeru ti. velikih rib pa razlasti upnika, kot se je zgodilo v primeru dolgov gradbenih podjetij do delavcev. Resentiment kot odgovor na neenakost uzakonjenega odnosa sil je škodljiv. V primeru deložacije družine Vaskrsić so številni zagovarjali razlastitev družine zaradi iluzorne predstave, da bo discipliniranje malih rib vodilo k discipliniranju velikih. Protipol tem izhodiščem je bilo zagovarjanje plačilne nediscipline zaradi nediscipline velikih rib, kar je populistično všečno, a še vedno iz resentimenta izvedeno argumentiranje, ki ne vodi h gradnji gibanja osvobajanja na terenu dolga. K slednjemu vodi le postavljanje boja proti dolgu kot množično organizirane insolventnosti oziroma množično organizirane plačilne nezmožnosti. Plačilna zmožnost oziroma nezmožnost je današnji korelat mezde. Tako kot je prejšnja generacija delavskega gibanja podvrgla mezdo bojem in spopadom, jima mora današnja generacija podvreči plačilno zmožnost oziroma nezmožnost. Mezda in plačilna zmožnost izražata rastočo ontološko usedlino živega dela oziroma moč delovanja in življenja. Če hoče revnejša večina povečati moči svojega delovanja in življenja, če hoče dostojanstveno življenje, mora plačati manj za več. Na ta način postanejo boji na terenu dolga materialne oblike reapropriacije in samodoločnosti. In to je smoter zahteve po odpisu dolgov. In edina možna oblika drugačne distribucije bogastva v času dikature finančnega kapitalizma.

Gibanje 15o mora nadaljevati z artikulacijo bojev na terenu dolga. Po spopadu v Litiji moramo najti novo členitev dolga kot temeljnega družbenega odnosa. Zgraditi moramo solidarnost okrog nove epizode konflikta na terenu dolga in nadaljevati z začetim delom gradnje subjekta osvobajanja na osnovi boja proti dolgu.

Make them pay by not paying!