Četrtek, 28. junija 2012 ob 11.30 pred Ministrstvom za delo družino in socialne zadeve

Na delavnici bodo iztočnice podali Alma Sedlar, sindikalistka v Delo Revije, predstavniki Sindikata izvajalcev pristaniških storitev in aktivisti IWW. Vabljeni vsi z izkušnjo bojev prekerne generacije, tisti, ki se želijo aktivirati in vsi ostali.

Prekernost in sindikalizem: Kakšen sindikalizem za prekerno generacijo? Katere pravice in kakšna blaginja za prekerno generacijo?

Prve epizode delavskih in družbenih bojev prekernih delavcev in delavk, na primer delavcev pri podizvajalcih v Luki Koper, medijskih delavcev in delavk v Delo Revijah in migrantskih delavcev v gradbenih podjetjih, kažejo nastanek novih oblik sindikalnega organiziranja in potrebo po definiranju novih socialnih pravic in nove blaginje.

Delavci pri podizvajalcih v Luki Koper so se sindikalno organizirali v Sindikatu izvajalcev pristaniških storitev in lanskega avgusta s spontanim protestom in stavko opozorili na nemogoče razmere, ki nastajajo zato, ker se stroški nihanja zahtev po delovni sili v globalizirani ekonomiji v celoti prenašajo na delavce. Manjšanje stroškov dela z outsourcingom, ki vzpostavi bazen poceni delovne sile na klic, zahteva nove prijeme v sindikalnem organiziranju in inovativne zastavitve vsebine delavskih in socialnih pravic. Med delavci razširjena zamisel poola, organiziranega kot socialno podjetje, ki bi zagotavljalo temeljno socialno varnost delavcev, kaže v smeri definicije novih socialnih pravic in novega tipa blaginje. Takšno novo sindikalno organiziranje pa je očitno trn v peti delodajalcem, ki so kljub zgražanju javnosti odpustili sindikalnega zaupnika ter vodjo protesta in stavke.

Medijski delavci in delavke v Delo Revijah so se sindikalno povezali, da bi preprečili propad svojih revij. Izčrpavanje podjetja, ki ga je izvajal lastnik, je ena od številnih zgodb razlaščanja, značilnega za finančni kapitalizem. Sindikalizirani delavci in delavke so sicer zaenkrat uspeli preprečiti uničenje revij, negotovost oziroma prekernost delavcev in delavk pa se ni zmanjšala. Še več, da bi onemogočil sindikalno delovanje, je novi lastnik odpustil sindikalno zaupnico. Zgodba iz Dela Revij govori o težavnosti in izzivu sindikalnega organiziranja v primeru skrajne prekernosti delavcev in delavk in o tem, da moramo premisliti, kakšne pravice iz dela in socialne pravice potrebujemo za svobodno in avtonomno opravljanje poklica. Vprašanje, ki se zastavlja povsod v sferi produkcije človeka po človeku, naj gre za socialno varnost, znanje, kulturo...

Migrantski delavci so podvrženi sistemski diskriminaciji. Namen sistema pogojevanja in izdajanja dovoljenj za delo in bivanje je zmanjšati pogajalsko moč delavcev in povečati njihovo individualno odvisnost od delodajalcev. Izključevanje migrantskih delavcev iz socialnih pravic je učinkovito orodje izkoriščanja in nadzora. Zaradi takšnega sistema apartheida je nastala nova oblika bazičnega sindikalizma IWW (Nevidni delavci sveta), ki sloni na sodelovanju aktivistov družbenih gibanj in migrantskih delavcev. Od svojega nastanka se IWW sooča s težavami sindikalnega organiziranja delavcev v tako ekstremnih pogojih prekernosti, ko obstaja jasna sprega med represijo, ko je delavec podvržen MNZ, in disciplino, ko je podvržen MDDSZ. Obenem pa skuša na osnovi specifičnosti izkušnje in potreb migrantskih delavcev misliti nove socialne pravice, nov tip blaginje in novo delavsko moč, ki bi jih uveljavila.

Na delavnici o prekernosti in sindikalizmu bomo izmenjali izkušnje novih oblik sindikalnega organiziranja, naše poglede na izključujočnost obstoječih delavskih in socialnih pravic ter naše predloge za nove socialne pravice in skupno blaginjo. Na delavnici bodo iztočnice podali Alma Sedlar, sindikalistka v Delo Revije, predstavniki Sindikata izvajalcev pristaniških storitev in aktivisti IWW. Vabljeni vsi z izkušnjo bojev prekerne generacije, tisti, ki se želijo aktivirati in vsi ostali.

www.15o.si