(Nedelja, 30. oktobra ob 16.00 pred Boj za)

Mobilizirajmo se za vrh proti G20, okrepimo naše nasprotovanje politikam zategovanja pasov, osvojimo skupno blaginjo

Kaj se dogaja v vojni financ proti prekeriziranim proizvajalcem družbenega bogastva po dnevu vstaje globalne generacije proti korupciji finančnega kapitalizma 15o?

Na nacionalni ravni skušajo zapreti prostor diskusije in utrditi vladavino neoliberalnega enoumja. Ta teden so postali ti. predstavniki gospodarstva interpreti stanja v družbi. Pri tem je pomenljivo, da med njimi ni predstavnikov pomembnih gospodarskih panog proizvodnje človeka po človeku, kot so šolstvo in zdravstvo. V svojih predlogih izhoda iz krize so nekateri ti. predstavniki gospodarstva predlagali padec standarda za 15-20 odstotkov. Tudi manj skrajni predlogi zahtevajo zategovanje pasov. V krizi, ki je posledica skrajno neenake distribucije skupno ustvarjenega bogastva, slovenski gospodarstveniki zahtevajo poglobitev neenakosti. V senci njihove neomajne in brezsramne razlaščevalske vneme nastajajo favoriti predčasnih volitev. Ti v posmeh demokraciji tekmujejo, kdo bo ponudil bolj antisocialen in bolj antidemokratičen način upravljanja z družbenim bogastvom. Povišali bi DDV, zmanjšali davke na investicije, izvedli privatizacijo... Kandidati na volitvah se ne potegujejo za položaj demokratično nastavljenih upravljalcev skupnega bogastva, ampak za lokalne vojskovodje vojne financ proti vse bolj prekeriziranim proizvajalcem družbenega bogastva.

Na globalni ravni gredo stvari v podobno smer. Sicer so Grki z upiranjem uspeli doseči reprogramiranje dolga s čimer bodo banke "izgubile" 50% vrednosti obveznic. Je pa vse še vedno podvrženo interesom financ in v okviru vojne proti proizvajalcem družbenega bogastva. Pred špekulativnimi napadi finančnih trgov se bo evro cona branila z EFSF (European Financial stability Facility). Do 1200 milijard Evrov (da bi lahko jamčili tudi za italijanski suvereni dolg) bodo skušali priti s finančnim kapitalom iz Kitajske, Brazilij, Indije itd. Namesto, da bi se zunanje trgovinski presežki teh držav porabili za blaginjo proizvajalcev družbenega bogastva, bodo šli za potegavščino politik zategovanja pasov, ki je ne samo ohranitev financializacije, ampak njena ekspanzija - financializacija vsega, dokončna privatizacija družbene blaginje. Reševanje bank in drugih finančnih institucij gre namreč z rokov v roki s politikami zategovanja pasov. Velika zgodba trenutno je tudi vloga ECB (Evropske centralne banke), ki odkopuje dolgove perifernih evro držav (pri čemer je treba vedeti, da ima ECB neomejno moč emisije), vendar ne zato, da bi financirala blaginjo, ampak da bi pomirila finačne trge. Pri vsej zgodbi je ključno to, da finančni trgi diktirajo neoliberalne reforme. In špekulativni napadi na periferne evropske države, ki se kažejo kot draženje posojil, so neposreden izraz neoliberalne hegemonije. Drugače rečeno, finančni trgi ne bodo zadovoljni, dokler ne bo financializirano vse. To je prava vojna. Poveljuje ji logika finančnih trgov, kanon futer je precejšen del populacije v obliki prihrankov, ki so investirani na finančnih trgih, tarča vojne pa so prekerni proizvajalci družbenega bogastva, celotna družba in okolje.

V četrtek in petek bo v Franciji vrh G20. Vazali finančnega kapitalizma bodo vrh najverjetneje uporabili za pomirjanje finančnih trgov. Vstajniška globalna generacija mora zato jasno pokazati, da se finančnih trgov in institucij ne da pomiriti. Z njimi je treba vzpostaviti razmerje sil. Naj plačajo svoje parazitiranje na skupno proizvedenem bogastvu. Če bodo zato propadle, so be it. Če se ne da spremeniti logike njihovega delovanja, jih je treba izstradati. Kot parazita. Brezkompromisen upor diktatom finančnega kapitalizma je pot k osvojitvi skupne blaginje, je demokratičen in socialen izhod iz krize.