Socialni center Rog, petek, 5. aprila ob 18.00

“Zdi se, da poteka vstaja. Ob tem moramo vztrajati: vstaja slehernikov. Ne gre za vpad, za posebno vojno epizodo. Včasih so sleherniki primorani, da vpadejo, kar tudi storijo. Toda to ne opredeljuje revolucionarne spremembe in tistega, kar se dogaja potem.

Pri vstaji ne gre za nenadno spremembo oblasti ali politik, med drugim zato, ker so se sleherniki naučili biti globoko nezaupljivi do tega, kar se dogaja zadaj. Tako vedo, da so spremembe oseb v strukturah oblasti zgolj iluzorne in začasne (...) tekoča vstaja predpostavlja spremembo drže, ki izhaja iz proporcionalnosti (...) Skupen smisel je nekaj, kar obstaja v skupnosti. In prva stvar, ki se jo lahko naučimo od slehernikov, je da na splošno ne moremo preživeti brez skupnosti in da moramo misliti od tam kjer smo, z nogami na tleh, prepoznavajoč, da smo preprosti smrtniki.

Od tam, od spodaj, iz zemlje se revolucionarnih poti zgolj ne zamišlja. Uresničuje se jih. Poti, ki so, kot je učil Illich, dejanja, ki presegajo kulturne meje in odpirajo novo pot, dejanja, ki nepovratno vzpostavljajo novo in pomembno možnost. So dejanja, ki nudijo nepričakovan dokaz novega družbenega dejstva. To dejstvo je bilo morda zamišljeno in načrtovano. Morda ga je kdo pričakoval. Kot mogoče pa se pokaže šele, ko se uresniči.

To se lahko naučimo v Chiapasu, od teh mož in žena, otrok in starejših, slehernikov, upornikov, nekonformnih, motečih, sanjajočih” G. Esteva