»Kritična znanost ali kriza znanosti?« Simpozij ob 35. obletnici Časopisa za kritiko znanosti

Petek, 19. decembra ob 18ih v Socialnem centru Rog, Truberjeva 72 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo vabi na okroglo mizo

Podobno kot drugod tudi evropska znanstvena politika vse bolj izpodriva in preprečuje nastanek kritične misli in s tem razvoj alternativnih konceptov, rešitev in praks.

Sodobni trendi znanstvene politike kažejo, da si oblast znanost zamišlja kot legitimacijsko sredstvo za svoje politike, in zato prav nič ne preseneča, če znotraj samega polja znanosti utrjuje hegemonijo kvantificiranja in valoriziranja preko točkovanja objav v izbranih revijah in indeksih, ki so večinoma v lasti zasebnih korporacij z jasno ideološko paradigmo, s čimer se izključujejo različne teoretske prakse ter različna geografska in jezikovna okolja. Pri tem ne gre več za valorizacijo, ampak za čisto pravo hierarhizacijo in diskriminacijo znanstvenikov in raziskovalcev, tem in vsebin, hierarhizacijo, ki se zaostruje tudi preko habilitacijskih meril, ki vse bolj spodbujajo tekmovalnost in tematsko ter jezikovno prilagajanje znanstvenega dela hegemonskim usmeritvam. Posledica teh politik je naraščajoča unificiranost in dogmatskost, s tem pa vse večja oddaljenost znanosti od preizpraševanja ključnih predpostavk lastne intervencije v družbi. Ne zanima je kontaminacija, ampak ekstrakcija, ne zanima je kritična misel, ampak politična legitimacija, zato postaja vse bolj (post)kolonialistična in kot taka del problema in ne rešitve.

Ali sodobna znanost lahko poda alternative dominantni neoliberalni ideologiji, ki jo prežema od glave do peta? Je danes sploh mogoča kritična znanost, ki ukinja razlikovanje med objektom in subjektom raziskovanja in katere cilj ni objektivistično spoznanje temveč politično-emancipatorni angažma? In naposled, kakšna je epistemologija takšne znanosti, ki se tako v metodi kot v rezultatih bori proti privatizaciji, kolonializaciji in komercializaciji skupnega?

Iztočnice za diskusijo bodo podali:

dr. Marta Gregorčič (FDV, članica uredništva ČKZ)

dr. Darij Zadnikar (Pedagoška fakulteta v Ljubljani, nekdanji odgovorni urednik ČKZ)

dr. Maja Breznik (Filozofska fakulteta, urednica bloka Družboslovje in humanistika na periferiji ČKZ 233)

dr. Rastko Močnik (Filozofska fakulteta, urednik bloka Družboslovje in humanistika na periferiji ČKZ 233)

dr. Polona Mozetič (Socialni center Rog)

Gal Kirn (Avtonomna tribuna)

Blaž Ilc (FDV)

Mirt Komel (FDV, FF, član uredništva ČKZ)

Barbara Beznec (v.d. odgovorne urednice ČKZ)

Razpravi sledi prosvetno kulturni program Invisible Workers of the World Sound System