3. delavnica Proti prekernosti za skupno blaginjo

Izhodišče delavnice: ne zanima nas neka umna rešitev v smislu diktature razuma. Smo na pozicijah politike telesa.

Zakaj pred borzo?

Tako nismo ujeti v nacionalne zgodbe; niso problem ekscesi, ampak koruptivnost samega sistema finančnega kapitalizma.

Pred borzo kot simbolom in sestavnim delom mašinerije razlaščanja, ki jo poznamo pod imenom finančnih kapitalizem, smo tudi zato, ker vemo, kaj hočemo in to je skupna blaginja. Potemtakem ni temeljni problem tajkunizacija, pri kateri je šlo za ekscesno razlaščanje industrijskega kapitala. Temeljni problem je, kako preprečiti nadaljnje razlaščanje skupnega.

Lahko najdemo tudi zelo lokalizirane zgodbe, zakaj pred borzo. Razlastitev v Sloveniji se je zgodila prek privatizacije na način certifikatov, ki so kotirali na finančnih trgih in njihova vrednost je izpuhtela.

Financializacija je specifična oblika predstavljanja družbene produktivnosti, njenega organiziranja, hierarhiziranja skozi razlaščanje. Ta družbena produktivnost je globalna in družbena. Financializacija pomeni, da kapital presežne vrednosti ne črpa več pretežno iz tovarn oziroma iz neposredne produkcije, ampak iz družbe. Financializacija vpreže celotno družbo.

Finančni kapitalizem nastane kot "umik" kapitala iz ramerja z delom oziroma z močnim delavskim gibanjem v fordistični tovarni in v državi blaginje. To se zgodi skozi decentralizacijo proizvodnje in prekerizacijo dela in z financializacijo blaginje.

Izhodiščna gesta financializacije je sistematično pretvarjanje prihrankov delavcev v vrednostne papirje, ki kotirajo na finančnih trgih. Podlaga za rast niv več povečanje porabe, ampak varčevanje. Na ta način zlomijo močno fronto delavskega gibanja, ki se sedaj razdeli na izključene in marginalizirane proletarce ter srednji sloj. Nastane figura rentnega mezdnega delavca, ki je shizofren. Interes mezdnega delavca je nasproten interesu delavca kot rentnik. Prihranki slednjega so odvisni od rasti finančnih trgov.

Zanimiva je epizoda iz New Yorka, kjer je bil velik pritisk revežev na blaginjo, javni uslužbenci pa so imeli svoje prihranke na finančnih trgih. Zato je bil njihov interes, da so javne finance vzdržne, saj bi drugače lahko izgubili svoje prihranke. Zato niso bili solidarni s proletarci. Podoben primer shizofrenije imamo tudi danes.

Finance se izvijejo iz odnosa z delom tako, da spremenijo teren črpanja presežne vrednosti. Ta ni več kapitalistična tovarna, ampak družba, družbena tovarna. Lep primer tega so investicije v nepremičnine, ki valorizirajo ti. pozitivne eksternalije v obliki rente. Od te valorizacije pa nima družba, ki je izkoriščana ničesar. Let’s make them pay! Naj plačajo nove sfere produktivnosti, ki so že valorizirane, vendar gre zgolj za enostransko rento. Zahtevajmo družbeno rento!

Če zgodovinski kapitalizem valorizira na način delovne teorije vrednosti, finančni kapitalizem valorizira drugače, tako da špekulira glede vrednosti na osnovi popolnoma nekvantitativnih kazalcev. Oblike življenja, obča družbena vednost, človeški viri, kulturni krogotoki... Financializacija izvede tisto, kar so si proletarci vedno želeli. Vrednotijo zunaj zakona vrednosti vendar popolnoma v korist ene strani v odnosu, to je strani finančnega kapitala.

Financializacija nadomesti prejšnjo paradigmo ekonomsko političnega upravljanja, ki jo poznamo pod imeno keynezianizem. Slednji je bil odgovor na prejšnjo veliko ekonomsko krizo. Pomeni pa, da se država vključi v upravljanje z ekonomijo tako da stimulira potrošnjo. Za keynezianizem je značilna deficitarna poraba.

Teren delavskega boja v tem času postane potiskanje k deficitarni porabi. Delavci dobijo nov teren boja poleg mezdnega boja, ki je boj za družbeno mezdo. Makroekonomske politike skušajo kontrolirati inflacijo, delavski boj pa povečuje potrebe in s tem pritiska na inflacijo.

Zaradi delavskih bojev postan črpanje presežne vrednosti v okviru tega modela vse bolj težavno, zato se kapitalistične sile odločijo za spremembo modela upravljanja z ekonomijo in družbo. Nastane vladavina finančnega kapitalizma.

Kako osvojiti skupno blaginjo? Preprečiti socializacijo izgub in s tem potisniti k novi paradigmi. To ne pomeni vrnitve nazaj, ne pomeni deglobalizacije in ne pomeni razvrednotenja novih sfer produktivnosti, ampak njihovo enakostno valorizacijo. Hočemo denar za skupno blaginjo, da se lahko začnemo osvobajati.

Kakšno vlogo imajo banke? Poleg komitentskega dela imajo tudi investicijski del, ti. investicijsko bančništvo. Centralna banka kot del institucij, ki odločajo o modelu upravljanja s skupnim bogastvom.

Obvestilo za javnost iz tretje delavnice Proti prekernosti, za skupno blaginjo

Na tretji delavnici Proti prekernosti, za skupno blaginjo smo argumentirali, zakaj je prostor pred borzo v Ljubjani še kako ustrezen za protest in samoorganiziranje.

Pred borzo smo zato, ker nasprotujemo sistemu finačnega kapitalizma, sistemu generalizirane korupcije, ki je zlomil možnost generiranja družbenega bogastva. Seveda so razni ekscesi v slovenskih razmerah, kot so tajkunski odkupi, pomembni. Vendar se moramo lotiti samega izvora problema, ki je v tem, da so finančni trgi in finančne institucije tisti, ki upravljajo s skupnim bogastvom. To počnejo že od začetka (od osemdesetih let prejšnjega stoletja) slabo, saj vzpon financializacije prinaša prekernost in množično izključenost. Po letu 2008 pa so se izkazali kot popolnoma neracionalni in škodljivi upravniki z ekonomijo in skupnim bogastvom.

Izhod iz trenutne krize vidimo v osvojitvi skupne blaginje. To lahko dosežemo na dva načina. Tako da pritisnemo na Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, da prenehajo s svojimi politikami reševanja tistih, ki so krizo povzročili. Danes imamo vse indice, da skušajo rešiti interese finančnih institucij in bank. To zavračamo in zahtevamo sprembo modela financiranja ekonomije, tako da bo šlo skupno proizvedeno bogastvo v financiranje skupne blaginje (znanje, komunikacije, mobilnosti, dohodka, zdravja, stanovanja, kulture...). To bomo dosegli z brezkompromisnim zavračanjem scenarija socializiranja izgub finančnih institucij in z osvoboditvijo skupnega iz objema privatizacije v obliki boja za prost dostop. Naslednjo možnost financiranja skupne blaginje, v okviru katere bomo proizvajalci družbenega bogastva zadovoljevali svoje potrebe, vidimo v vzpostavitvi razmerja sil s financami. Finančni kapitalizem vrednoti nove sfere produktivnosti tako, da pobira ogromne rente iz družbenega življenja, kulturnih krogotokov, načinov življenja, iz ti. pozitivnih eksternalij. Tistim, ki to proizvajajo pa ne plača nič. Zato mislimo, da je naslednja ključna zahteva po družbeni renti. Naj plačajo! Dovolj je bilo tega, da skozi javno zasebna partnerstva privatizirajo skupno.

Pred Boj za in pred Banko Slovenije, 19. oktobra 2011