Delavnico vodi Alma Sedlar

Četrtek, 28. junija 2012 ob 10.00 pred Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve

Slovenski mediji so se v zadnjih letih korenito spremenili. Novinarji starejše generacije se vse bolj umikajo mlajšim – in to se v medijih precej pozna. Socialne pravice novinark in novinarjev se vse bolj krčijo. Negotovo lastništvo nekaterih največjih medijskih hiš (Delo, Večer), finančno izčrpavanje Dela Revij, težave na RTV Slovenija, kjer znižujejo plače, krčijo število zaposlenih ter zunanjih sodelavcev in ne podaljšujejo pogodb zunanjim sodelavkam in sodelavcem, vse številčnejše grožnje z odpuščanjem, skoraj popolna zaustavitev zaposlovanja novinarjev v medijih (izjema so zaposlovanja po znanstvih) postavlja slovenske novinarke in novinarje v vse bolj ogrožujoč položaj. Novinarji se še vedno poralizirajo na “leve” in “desne”, pa tudi na redno zaposlene in zunanje sodelavce. Zaradi pritiskov delodajalcev so vse bolj prestrašeni in pristajajo ne le na krčenje socialnih pravic, temveč tudi na pisanje (ali, kar je skoraj še huje, neobjavo določenih zgodb) “po naročilu”. S tem je resno ogrožena avtonomija novinarskega poklica. Novinarji mlajše generacije skoraj več ne morejo upati na redno zaposlitev – prisiljeni so “tlačaniti” za pogosto mizeren honorar, in se udinjati od uredništva do uredništva, predvsem pa se lotiti skoraj vsega, kar jim urednik naroči – saj so pogosto na robu socialne ogroženosti in prisiljeni najprej poskrbeti za preživetje. To vodi ne le v instant novinarstvo, kjer je vse manj časa in možnosti za preiskovanje ter preverjanje informacij ter objavo objektivnih, nepristranskih zgodb, temveč tudi v to, da novinarji v bitki za preživetje pišejo “copy paste” tekste, ki so pogosto hibridi med novinarstvom in oglaševanjem - ali pa celo kar plačane oglase, ki jih medijske hiše skoraj že po pravilu prodajajo kot novinarske vsebine. Socialno ogroženi novinarji, ki živijo v negotovosti, so lahka tarča politikov, vplivnežev in tistih, ki imajo moč, vpliv in denar. Podplačani novinarji, ki jim grozi izguba službe ali tisti brez redne zaposlitve so tudi lahka tarča za uresničevanje interesov delodajalcev – lastnikov medijskih hiš, ki so pogosto povezani s prestavniki kapitala in politike. Posledice so za kakovost novinarskega dela ter za (nekdanje) novinarske ideale in vrednote, med katere sodi objektivno in nepristransko obveščanje javnosti, usodne.

Kakšno novinarstvo si v takih okoliščinah predstavljajo predstavnice in predstavniki mlajše novinarske genracije; kakšne ideale in vrednote zagovarjajo; v kaj verjamejo? Kakšni so (bi bili) mediji, v kakršnih bi si želeli delati, kateri socialni, delovni in strokovni pogoji bi jim zagotavljaji avtonomijo, integriteto in nepristranskost?

Ta delavnica je namenjena novinarjem – tako redno zaposlenim kot prekernim; ne glede na starost in staž. Iskali bomo odgovore na vprašanja kot je - je svobodni novinar pri svojem delu res svoboden? Pridite in povejte, s kakšnimi težavami se pri opravljanju novinarskega poklica soočate; kaj bi vam zagotovilo avtonomijo dela v novinarstvu? Ste samostojni ali svobodni novinar/ka po lastni izbiri? Bi vam zaposlitev – in če, pod kakšnimi pogoji – zagotovila več neodvisnosti? Kakšna je oziroma naj bi bila pri urejanju položaja zaposlenih in svobodnih novinarjev vloga stanovskih organizacij kot so Društvo novinarjev Slovenije, Združenje novinarjev in publicistov, Sindikat novinarjev Slovenije? Ali te organizacije res delujejo strokovno ter v interesu vseh novinark in novinarjev ter novinarskega ceha v celoti – ali bi lahko morda naredile kaj tudi drugače; več?

Kakšno novinarstvo in kakšen položaj kot novinarji si torej v prihodnosti predstavljamo/želimo – in kakšne medije?

www.15o.si