Uninomada je projekt društva Politični Laboratorij, založbe Sophia in revije Teorija in praksa. Založba Sophia je ena izmed osrednjih založb s področja družboslovja in humanistike v Sloveniji. Teorija in praksa je družboslovna revija, ki izhaja pri Fakulteti za družbene vede. Politični laboratorij, idejni snovalec in praktični izvajalec projekta, pa je društvo za proučevanje političnih fenomenov v obdobju globalizacije. Ukvarja se predvsem s prevajanjem aktualnih del (npr. skupinski prevod Imperija in Multitude Antonija Negrija in Michaela Hardta) ter organiziranjem diskusij, ki skušajo tematizirati pereče družbene in politične fenomene skozi perspektivo globalnih družbenih gibanj.

V okviru projekta Uninomada, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, organiziramo mednarodne diskusije o nastajajočem skupnem evropskem političnem prostoru. Pri tem smo osredotočeni predvsem na razmerje med družbenimi konflikti ter družbenimi in političnimi institucijami. Tako smo med drugim osredotočeni na nove državljanske prakse, ki so obenem posledica in vzrok evropskih migracijskih politik; na nastajanje novih oblik sindikalizma, ki se oblikujejo zaradi razgradnje t. i. fordističnih oblik kompromisa med delom in kapitalom ter na različne oblike vladljivosti (governance), ki spodrivajo sodobne oblike političnega predstavništva in legitimacije. Razprave organiziramo na Fakulteti za družbene vede in v Socialnem centru Rog, znotraj teh pa skušamo povezati znanje, ki nastaja na univerzah in znanje, ki nastaja med aktivisti družbenih gibanj.

30/01 - 31/01/2009 organiziramo mednarodno razpravo z naslovom Na meji/Na granici. Nanjo želimo pritegniti intelektualce iz prostora bivše Jugoslavije. Tako tiste, ki delajo znotraj univerz kot tudi tiste, ki so aktivni v civilni družbi ali v gibanjih. Ena izmed iztočnic za razpravo je položaj migrantskih delavcev v Sloveniji, ki prihajajo večinoma iz bivših jugoslovanskih republik in danes predstavljajo več kot 10 odstotkov aktivnega prebivalstva v RS. Republika Slovenija je namreč po osamosvojitvi skozi strukturne spremembe, ki jih je narekovala integracija v evropski prostor, privzela režim, ki omogoča sistematično izkoriščanje nujno potrebne tuje delovne sile in sicer predvsem delavcev, državljanov nečlanic EU. Skrajno slabe življenjske razmere teh delavcev so šele nedavno postale predmet medijskega poročanja, ki pa se povečini izogiba umestitvi problema v širši kontekst, torej njegovi obravnavi kot posledici sodobnega upravljanja s populacijami. Na drugi strani pa so se delavci skupaj s skupino aktivističnih raziskovalcev iz Socialnega centra Rog organizirali v gibanje Nevidni delavci sveta ter svoje intervencije skozi enoletno delovanje zastavili na štirih točkah, ki jih pošiljamo v priponki.

V okviru tokratnih diskusij projekta Uninomada želimo iz različnih zornih kotov osvetliti možnosti vzpostavitve odprte skupnosti na meji. Tako na schengenski meji oziroma zunanji meji Evropske unije kot na mejah, nastalih znotraj procesa razkroja moderne politične skupnosti (bivše SFRJ) ter hierahične integracije novo nastalih enot v politično obliko globalizacije, ki je sledila secesiji. Zastavljamo si torej vprašanje političnega dispozitiva, ki omogoča oblikovanje odprte postancionalne skupnosti na mejah, ki se nenehno projicirajo tudi v notranjost okolij, v katerih živimo. V tovrstni skupnosti vidimo alternativo evropski obliki apartheida.

Drobce takšnega političnega dispozitiva bi želeli definirati skozi izmenjavo mnenj na osnovi naslednjih iztočnic: Kakšna je vsebina diskusije o državljanstvu v okoljih, iz katerih prihajajo sodelujoči? Katerim tokovom sledi diskusija o evropskih integracijah in kako vpliva na konceptualizacije državljanstva, pripadnosti in pravic? Kateri so pomembni socialni konflikti? Kakšni modeli upravljanja s socialnimi konflikti se vzpostavljajo? Kakšen model tranzicije se je uveljavil v posameznih državah? Kakšni diskurzi o civilni družbi so hegemonski in kakšna je njihova kritika? Katere družbene institucije nosijo poglavitno vlogo pri politični socializaciji? Kam in kako se umešča diskusija o migracijah? Kakšna je vloga institucij EU in drugih mednarodnih institucij pri politikah upravljanja s populacijami? Kakšno je stanje diskusije o suverenosti? Kako se artikulira diskurz o suverenosti na vprašanju vojne in meja?