»Kršenje človekovih pravic se ne izplača. Kršenje človekovih pravic se plača.« (pokojni dr. Borut Brumen)

Defašizacija in denacifikacija se, zgodovinsko gledano, žal vedno začneta zunaj skupnosti. Boleči proces defašizacije in denacifikacije se mora nadaljevati in končati znotraj skupnosti, da dosežemo notranjo higieno. Rezultat mora biti zakonska prepoved zanikanja grozodejstev (izbris), kaznovanje vzpostavljanja naci superiornosti ter sankcioniranje nacifašističnih storilcev.

Proces defašizacije Srbije in Ruande še ni končan.

Slovenija ima priložnost, da prehiti ti naci državi: brez zunanjega diktata naj procesuira brisalce in zagovornike izbrisa ter se tako izbriše iz svetovne mape fašističnih držav.

Izbris 25.671 oseb iz registra stalnih prebivalcev (RSP) je vsekakor »dosežek« nacifašistične ideologije, ki so jo poosebili ljudje z imeni in priimki.

Proces defašizacije v Sloveniji je odvisen od vseh stalno bivajočih na tleh Republike Slovenije. Bilo bi generacijsko neodgovorno zapustiti ta boleč proces zanamcem.

Z osebno in javno obsodbo se lahko distanciramo.

Tudi če se odločimo za osebno distanciranje od nacističnega izbrisa, bomo še naprej živeli v nacistični državi. Ne glede na številčnost nacionalnih manjšin z lahkoto in brez zgražanja pristajamo na le dve uradno priznani nacionalni manjšini.

V Sloveniji je vsaj toliko Romov kot Italijanov in Madžarov skupaj. Italijanov ali Madžarov je desetkrat manj kot Bošnjakov, Srbov, Hrvatov, ali vsaj nekajkrat manj od Albancev.

Zato menimo, da obstajata le dve pravični rešitvi :

1. Postanemo država brez nacionalnih manjšin.

2. Postanemo država s enakopravnim priznavanjem manjšinskih pravic.

Rezime resolucije, izglasovane na skupščini Civilne iniciative izbrisanih aktivistov v Ljubljani 18. julija 2012:

1. Nujnost sodnega preganjanja naslednjih brisalcev:

Alojz Peterle

Igor Bavčar

Slavko Debelak

Alenka Pervinšek Mesojedec

2. Nujnost sodnega preganjanja zagovornikov izbrisa, ki sta za deset let podaljšala izbris ter na škodo davkoplačevalcev podvojila odškodnine:

Janez Janša

Branko Grims

Andrej Šter

3. Zakonsko naj se prepove zanikanje izbrisa.

4. Ali izbrišemo nacionalne manjšine ali priznamo vse kvantitativno enake.

Ko so nacisti prišli po komuniste, sem ostal tiho; nisem bil komunist.

(Martin Niemöller, 1976)

Podpisniki:

Aleksandar Todorović

Mirjana Učakar

Stojan Bubanja

Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov