Konec preteklega tedna smo se v Barceloni zbrali gibanja, mreže in posamezniki ter posameznice iz celotne Evrope, da bi začrtali skupne korake k organizaciji globalnega dneva akcij 15. oktobra (15O). Srečanje so animirala različna gibanja, ki se v Evropi borijo za delavske in socialne pravice, proti privatizaciji skupnega, pri čemer razvijajo nove oblike horizontalne in neposredne demokracije - mreža Resnična demokracija zdaj (DRY), ki je bila pomemben animator španske revolucije 15. maja, transnacionalna mreža Knowledge Liberation Front (KLF), ki je izšla iz bojev za svobodo znanja, Generalni stanovi prekernosti, ki v evropskih metropolah že leta neutrudno delajo na novih formah sindikalizma in stavk prekernih delavcev in delavk, združenje dolžnikov iz Islandije, ki se je uprlo temu, da bi običajni ljudje plačali špekulacije bank in finančnih trgov, posamezniki iz gibanja UnCut iz Velike Britanije, ki na otoku mobilizirajo proti politikam zategovanja pasov, številni socialni centri, ki v osvobojenih prostorih nasprotujejo gentrifikaciji, neoliberalnemu upravljanju mest in organizirajo boje za pravice. Iz Slovenije smo se transnacionalnega srečanja udeležili aktivisti in aktivistke SC Rog, IWW, Univerze za nepodredljive vede in mreže KLF.

Na delavnicah in plenarnih zasedanjih smo na osnovi izkušenj družbenih bojev razpravljali o skupni analizi in skupnih akcijah, s katerimi želimo zgraditi 15. oktober, ki ga razumemo kot trenutek utemeljitve transnacionalnega gibanja, ki bo zaustavilo diktaturo institucij finančnega kapitalizma in izborilo prihodnost za vse. Kot ključne točke za analizo in akcijo smo tako definirali boj proti zategovanju pasov (austerity) in boj za spremembo države blaginje v skupno blaginjo, boj proti dolgu in za pravico do bankrota, boj za garantiran temeljni dohodek, boj za svobodo znanja, boj proti mejam in za svobodo gibanja, boj za resnično demokracijo.

Politike zategovanja pasov, ki jih vsiljujejo vse evropske vlade so potegavščina. Njihov pravi namen je poskrbeti za interese bank in razširiti področje financializacije. Boj proti politikam zategovanja pasov je tako boj proti temu, da se naše potrebe, ki so naša pravica (izobraževanje, zdravstvo, stanovanje, mobilnost...) podvržejo logiki financializacije. Številne potrebe, ki bi morale biti obravnavane kot temeljne in neodtujljive pravice, so že podvržene financializaciji. Številni imajo dostop do izobraževanja, stanovanja ali mobilnosti zgolj prek zadolževanja. Zato zahtevamo pravico do bankrota oziroma do brezpogojnega odpisa dolgov. V času krize, ki se trenutno v Evropi kaže kot kriza suverenega dolga, ne smemo biti defenzivni, ampak moramo v ofenzivo. Naše potrebe so naše pravice, zato zahtevamo zagarantiran temeljni dohodek za vse in novo blaginjo, ki jo imenujemo skupna blaginja, saj si hočemo demokratično ponovno prilastiti pogoje dela in življenja. Meje so ključni mehanizem segmentacije trga dela in prekerizacije, zato zahtevamo polne in enake pravice za vse migrante. Zagotovljena pravica do gibanja in do bivanja sta ključni v gradnji Evrope pravic, enakosti in svobode. Znanje je naša pravica, zato ga ne nameravamo prepustiti diktatom finančnih trgov in bank. Prav tako zavračamo javno in državno izkoriščanje znanja, ki dela iz ti. družbe znanja poligon hierarhizacije in kognitivne delitve dela. Zato si nameravamo prilastiti pogoje proizvodnje znanja, tako da bomo nasprotovali njegovemu privatnemu prilaščanju v obliki avtorskih pravic in patentov in prakticirali samoorganizirano izobraževanje in raziskovanje. Kriza, v kateri smo, je politična kriza. Predstavniška politika, politične stranke in druge predstavniške institucije so nesposobne obraniti in definirati nove pravice, zato jih moramo nadomestiti z novimi organizmi bazične, neposredne, transnacionalne participacije in demokracije. Ničesar ne nameravamo delegirati in nihče nas ne predstavlja. Nacionalna politika je lakaj finančnih institucij in trgov ter zagovornik smešnih nacionalnih privilegijev in prerivanj, katerih rezultat je drobljenje in hierarhiziranje, ki nas delata nemočne pred diktati finančnih institucij. Evropa nacionalnih držav in evropske birokracije je vladavina dolga (debtocracy), zato si bomo prilastili Evropo, naše pravice bomo zahtevali na evropski ravni in iz nje naredili globalen prostor emancipacije in osvoboditve.

Transnacionalna skupščina gibanj, ki se je zgodila v Barceloni konec prejšnjega tedna, je odločena zagnati akcije, ki bodo prispevale h gradnji 15. oktobra. 15O jemljemo kot utemeljitven trenutek transnacionalnega gibanja na lokalnih ravneh, na ravni Evrope in onkraj njenih meja. Naslednja postaja je transnacionalno srečanje gibanj v Tuniziji konec meseca septembra. Skupaj z mrežami in gibanji, ki animirajo arabske revolucije, bomo razpravljali o skupni analizi in skupnem delovanju ter o akcijah 15. oktobra na obeh obalah Sredozemskega morja. Na video konferenci s tunizijskimi aktivisti in aktivistkami, ki smo jo izvedli v okviru delavnice KLF, se je pokazalo, da nam je vsem skupna zavest, da diktature finančnega kapitalizma ne moremo poraziti v okviru nacionalnih držav in da moramo zgraditi transnacionalni prostor bojev.

Zadnji dan srečanja gibanj, v nedeljo, smo se udeležili demonstracije španskega gibanja 15M (gibanje, ki je nastalo 15. maja) proti proračunskim rezom, ki prizadevajo predvsem šolstvo in zdravstvo. In videli smo prihajajočo evropsko revolucijo. Mnogotera manifestacija, mrežno organizirana v številnih novih bazičnih organizacijah, ki se vzpostavljajo v mestnih četrtih, na univerzah, v podjetjih, po internetu... Brez reprezentativnih organizacij in njihovih simbolov. „Ker nas ne predstavljajo“, je odmevalo iz velike množice. In ta dan so bili podobni prizori povsod po Španiji. Naslednja postaja španske revolucije je manifestacija za pravico do stanovanja, ki jo gibanja že izvajajo, saj organizirajo obrambo pred evikcijami ljudi, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov. Nato pa bo 15. oktobra španska revolucija postala evropska in globalna, 15M bo postal 15O. Tudi v Sloveniji.

Somos la revolucion