Z zakonom o uravnoteženju javnih financ in rebalansom proračuna je neoliberalno konservativna vlada grobo posegla v pravice delavcev in delavk v visokem šolstvu in raziskovanju (učiteljev in učiteljic, raziskovalcev in raziskovalk, strokovnih delavcev in delavk, študentov in študentk) ter v status znanja kot javnega dobrega in kot vsem dostopne pravice. Drastično zmanjšanje proračunskih sredstev za univerze bo okrepilo za znanost izrazito negativne težnje, ki so povezane s poskusi, da se jo podvrže profitni logiki. Univerza je bila že do sedaj poligon prekarizacije in razslojevanja, z uveljavitvijo tako imenovanih varčevalnih ukrepov, ki vodijo v spremembo statusa znanja (od vsem dostopne pravice k storitvi, katere kvaliteta je odvisna od materialnega položaja posameznika) pa bo vse bolj eden temeljnih vzvodov produkcije in poglabljanja neenakosti in razslojenosti družbe.

Nekateri učinki uničevalnih ukrepov so že vidni, drugi so predvidljivi. Rezi v visokošolskem izobraževanju že krepijo odnose tekmovalnosti in razkrajajo odnose sodelovanja in solidarnosti, ki so ključni za proizvodnjo kvalitetnega in emancipatornega znanja. Rezi bodo najprej udarili mlajše in prekerne delavce in delavke in še poglobili hierarhije ter sistem mandarinstva. Imperativ preživetja bo okrepil režim vrednotenja dela, kot ga določajo korporacije, ki indeksirajo objave. Tako imenovana racionalizacija poslovanja bo zahtevala outsourcing različnih aktivnosti in s tem nadaljnjo prekerizacijo. Dvig davka na študentsko delo bo občutno poslabšal materialni položaj študentov in študentk, fakultete pa bodo na koncu prisiljene k uvedbi šolnin, kar bo marsikomu zaprlo pot do izobrazbe...

Razvoj krize je pokazal, da gre pri zategovanju pasov za poskus finančnih trgov, da si prilastijo še tiste sfere družbenega življenja, ki doslej niso bile organizirane v skladu z logiko profita. Znanje je danes new frontier finančnega kapitalizma in postaja eden ključnih poligonov organiziranja družbe za profite. Obenem pa je lahko ena od ključnih praks drugačnega organiziranja družbe. Kot delavci v tovarni znanja se pogosto soočamo z nekompatibilnostjo imperativov profitne ekonomije in etičnih imperativov, znanja za gospostvo in znanja za osvobajanje. Odtujenost v tovarni znanja je še posebej bridka in nevzdržna, zato je angažma v tem trenutku edina racionalna izbira.

Vabimo delavce in delavke v tovarni znanja (učitelje in učiteljice, raziskovalce in raziskovalke, strokovne delavce in delavke, študente in študentke), da se udeležijo blokupacije MDDSZ, ki bo potekala med 27. in 30. junijem in v okviru delavnice „Tovarna znanja, zategovanje pasov in skupna blaginja“ izmenjamo izkušnje z zategovanjem pasov, odtujenostjo, etično produkcijo znanja... Izsledke delavnice bomo ojačali z ljudskim mikrofonom in na skupščinah prispevali k oblikovanju skupnih zahtev mnogoterih realnosti blokupacije.