V četrtek, 27. septembra, ob 12. uri, organiziramo začasni uporabniki in uporabnice bivše tovarne Rog ulično zabavo. Povorka, ki se oblikuje po rogovskem načelu mnogoterosti glasov, ki pripevajo v skupnem, bo krenila iz dvorišča kompleksa bivše tovarne Rog.

Neposreden povod za ulično zabavo je znan. Poskusi, da bi se z MOL dogovorili glede začasne uporabe bivše tovarne Rog, ki jo uporabljamo že leto in pol, so se znašli v slepi ulici. Potem, ko smo s kompetentnimi uradniki na MOL in njenimi strokovnimi službami uskladili besedilo posodbene pogodbe, se je župan Zoran Janković odločil, da je ne podpiše. S pogodbo bi se lahko priključili na električno omrežje, s pomočjo MOL bi porušili ali zapečatili nevarne objekte, naredil bi se načrt požarne varnosti, Rogovci bi začeli skrbeti za varnost kompleksa. Občina bi dobila pogodbeno zagotovilo, da bomo začasni uporabniki in uporabnice zapustili kompleks, ko se bo mesto lotilo celovite obnove.

Neuspelo dogovarjanje med Rogovci in MOL moramo motriti v širšem političnem kontekstu. Ta nam pokaže, da je tovarna Rog danes središče tektonskega protislovja. Na njenem primeru se ne odigrava zgolj usoda začasnih uporabnikov in uporabnic tovarne Rog, ampak usoda vseh.

Eden od žebljev v krsto posodbene pogodbe je bilo poročilo tržne inšpekcije. Ta je prišla v Rog konec julija zaradi prijave, da se v Rogu opravljajo pridobitne dejavnosti. Čez en mesec je na MOL prišel dopis, v katerem taista inšpekcija poroča o svojem pregledu. V dopisu so poročali, da se pridobitne dejavnosti ne opravljajo, istočasno pa natrosijo kup laži (da ni stranišč, da ni zaščitnih ograj na stopnišču, da ni tekoče vode itd.) Na osnovi tega lažnega poročila navedejo s tiskanimi črkami spisane ugotovitve, v katerih opozarjajo MOL, da je podpis posodbene pogodbe nedopusten in da ti. alternativna scena spada na rob mesta. MOL se je zaradi novinarskih vprašanj (Mladine in Radia Študent) javno odzvala na dopis in ugotovitve tržnega inšektorata. V skopem odzivu je sporočila, da mora upoštevati vse ugotovitve tržne inšpekcije, razen tiste, ki sugerira, da je treba ti. alternativno sceno preseliti na rob mesta, saj je odločanje o dejavnostih v zgradbah lokalne skupnosti v pristojnosti same lokalne skupnosti, torej MOL. Županstvo se je torej opredelilo zgolj glede kompetenc ne pa vsebine. Drugače rečeno, ti. alternativno sceno bo iz središča mesta izgnala MOL ne pa država. Nič čudnega torej, da novinarka Dela Anuška Delić komentar o dogajanju okrog Roga naslovi z »Rog sprave?«

Seveda se v mestu Ljubljana ne bo uresničil projekt sprave, ki so ga začeli v Kočevskem rogu. Nepremostljive ideološke razlike med levico in desnico bodo ostale. Zdi pa se, da v Ljubljani, tako kot povsod drugod, ideološke razlike in spopadi zakrivajo istost načinov vladanja na lokalni in državni ravni. Po porazu ti. levice na zadnjih volitvah mnogi stavijo na Ljubljano kot na mesto ponovne utemeljitve levice. Nekateri komentatorji gredo tako daleč, da vidijo v županovanju Zorana Jankovića luč na koncu tunela. Toda ta luč bo postala brezno, če je razlika med Janševo vlado in Jankovićevim županovanjem zgolj na ravni razumevanja kompetenc, ne pa tudi na ravni vsebine, če je edina vsebina rivalstva med levico in desnico, kdo bo vladal podalpski kapitalistični državi, ki je popolnoma integrirana v Imperij.

Padec v grozeče brezno lahko preprečimo zgolj tako, da se borimo proti lokalnim političnim in administrativnim artikulacijam imperialne vladavine, ki sloni na politiki varnosti, nasilnem individualizmu in nasilniškem komunitarizmu, na ideologiji vojne civilizacij in na popolni integraciji družbenega življenja v režim biopolitičnega izkoriščanja. Te artikulacije se kažejo v tehnikah obvladovanja želje neodvisnih kulturnih in socialnih ustvarjalcev v Rogu, drugod po Ljubljani in v drugih urbanih okoljih globalne Evrope. Iz evropskih mest prihajajo poročila o silovitem pritisku gentrifikacije in new enclosures nematerialne produkcije. V Barceloni so se v enem letu življenjski stroški zvišali za 25%, nekoč ljudske četrti v središčih mest so na udaru investicijskih projektov, ki preganjajajo njihove prebivalce v oddaljena predmestja, oblasti avtonomne centre neodvisnega kulturnega in socialnega ustvarjanja nasilno zapirajo, množijo se absurdne prepovedi, s katerimi čistijo ulice motečih ljudi (beračev, uličnih performerjev...) V Kobenhavnu na Danskem so mestne oblasti prodale mladinski dom protestantski ločini, ki je na križarskem pohodu proti vsemu nedanskemu. Center so kupili samo zato, da so ga porušili. Vladni program danske vlade napoveduje boj proti terorizmu in zaprtje Cristianie, avtonmnega območja, ki obstaja že trideset let. V Franciji je Sarkozy, ki je obljubil, da bo izkoreninil dediščino 68-ih, začel pravo vojno proti ljudem brez papirjev. V Italiji Prodijeva leva sredina vsiljuje izbiro med enotno pluralno levico, ki bo vladala italijanski provinci Imperija in med preganjanjem (evikcije neposlušnih socialnih centrov, ki nočejo postati zgolj neoliberalno organizirani centri pasivizirajoče zabave).

Ti procesi se dogajajo tudi v Ljubljani in Sloveniji. MOL je nedavno tega podpisala sporazum z Ministrstvom za okolje in prostor za ureditev posebnih getoiziranih naselij za populacije s posebnimi potrebami. Spremembe zakona o gostinstvu, ki jih je na začetku svojega mandata sprejela Janševa parlamentarna večina, je onemogočila marsikateri prostor nekomercialnega druženja in ustvarjanja, oblasti in drhal, podkrepljene s političnimi ugotovitvami državnih inšpekcijskih služb preganjajo romske družine iz njihove lastne zemlje, tržna inšpekcija je začela zapirati prostore na Metelkovi, Rogu grozi evikcija. Vse to so tukajšnje politične in administrativne artikulacije imperialne vladavine. Njihov smoter je popolna podreditev družbenega življenja režimu biopolitičnega izkoriščanja. Slednje zahteva, da postane kulturno in umetniško ustvarjanje podvrženo komandi ti. kulturne industrije in kognitivnega kapitalizma, javno mora postati prizorišče neoliberalnega menedžmenta, svoboda gibanja mora biti podvržena utilitarizmu trga delovne sile, državljanstvo mora postati instrument družbenega hierarhiziranja, sociala mora biti podvržena logiki discipliniranja in kontrole.

Ko branimo košček svobodnega teritorija, ki smo ga predelali v skupnega, pa čeprav je samo začasen, smo del širše želje proti aparatu zavzetja imperialne vladavine. Naš obstoj v Rogu do konca napovedane začasne rabe (njen čas se izteče, ko začne MOL s celovito prenovo objektov), naše neovirano delovanje, naša avtonomija v tem času, uveljavitev prakse začasne rabe, solidarnost tistih, ki jih usoda Roga, pa čeprav niso Rogovci, še kako zadeva, vse to bo napovedalo končni izid spopada (ki bo na koncu vedno le delni), sredi katerega smo se skupaj znašli – spopada med neobuzdano kulturno, umetniško, socialno in politično ustvarjalnostjo ter imperialnim biopolitičnim režimom izkoriščanja. Tudi od boja za Rog je odvisna stopnja avtonomije na univerzi, v medijih, v kulturnih institucijah, možnosti za neodvisno življenje, inkluzivnost in ekspanzivnost državljanstva kot prakse in institucije, usoda samoniklih in samoniklosti. Zmago v tem spopadu bomo razglasili glede na nova izhodišča in razkrita naskočišča.

Za začasno rabo in trajno avtonomijo

Socialni center v Rogu (Laboratorij globalnega državljanstva)