V soboto, 4. februarja, ko se zberemo na Kongresnem trgu, da bi protestirali proti sporazumu ACTA (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), gre za isti boj kot 15. oktobra, ko smo zavrnili diktate finančnih trgov in skorumpirane predstavniške politike. To zimsko soboto bomo tako kot tisto jesensko protestirali proti poskusom razlastitve skupnega. Poskusom, ki jih žene pohlep velikih privatnih interesov korporacij in finančnih rentnikov in ki so lahko uspešni zgolj z odvzemom temeljnih pravic in svoboščin.

Oktobra smo šli na trg zato, da bi obsodili razlaščanje skupno proizvedenega bogastva, njegovo koncentriranje v rokah peščice in posledično vse večjo revščino in prekernost globalne generacije, 99%, ki je zaradi pohlepa korporacij in finančnih rentnikov onemogočena v iskanju dostojanstvenega življenja in sreče. Tako smo bili del vstaje globalne generacije, od kasb in Tahrirja v Magrebu, do vstaj ogorčenih, gibanja acampad in gibanja Occupy. Na prvo februarsko soboto gremo na trg zato, da obsodimo poskuse privatne razlastitve digitalnega skupnega in znanja. Ta je zaradi anahronističnosti ter neustreznosti avtorskih pravic in patentov glede na naravo današnje družbene produkcije mogoča le z zločinskim zanikanjem svobode izražanja in pravice do zasebnosti.

ACTA je sporazum, katerega namen je uveljaviti sporne avtorske in patentne pravice z vzpostavitvijo totalne oblasti velikih korporacij nad posamezniki in posameznicami. V digitalni dobi stroški reprodukcije tako rekoč ne obstajajo. Še več, svobodna reprodukcija in menjava sta predpogoj za nastajanje novega ter večanje skupnega bogastva. Avtorske pravice, ki so zastarela oblika regulacije razmerja med avtorjem in tistim, ki reproducira (založnik na primer), danes izkoriščajo veliko večino avtorjev in dušijo ustvarjalnost. To omogoča le svobodna menjava, svobodna reprodukcija in prost dostop do znanja in drugih nematerialnih produktov, ki so dediščina človeštva in ne morejo biti privatizirani. Vsi, ki živimo digitalno kulturo, vemo, da ni mogoče postaviti ločnice med proizvajalcem in uporabnikom. Uporabnik kopira, dodaja in proizvaja novo. Uveljavitev avtorskih pravic, ki je, kot kaže ACTA, možna le s skrajno nasilnimi sredstvi, pomeni uničevanje digitalne kulture in njenega osvobodilnega potenciala, ki izhaja iz odprtosti in vključujočnosti.

Uveljavitev ACTE bi pomenila poglobitev že tako nevzdržnih in škandaloznih neenakosti. Sporazum, ki so ga diktirali lobiji korporacij in je bil sprejet tako rekoč v tajnosti s strahopetnim sodelovanjem javnih oblasti, ne bo vzpostavil zgolj digitalne puščave in cenzure s totalnim nadzorom, ampak bo ubijal ljudi. ACTA namreč uveljavlja patentne pravice zunaj obstoječih aranžmajev, ki so vsaj na papirju dajali prednost življenju ljudi pred profiti farmacevtskih korporacij. Zaradi ACTE bodo ljudje še naprej in še bolj množično umirali zaradi nedostopnosti patentiranih zdravil. Sporazum, ki sta ga strahopetno podpisali Slovenija in Evropska komisija, bo dokončno odpravil prehransko neodvisnost ljudi in podvrgel zadovoljevanje naših temeljnih potreb neracionalni pogoltnosti prehranskih, energetskih in drugih korporacij.

Pozivamo vse, da se v soboto udeležimo protesta proti ACTI in proti vazalskemu političnemu razredu, ki je ponovno klonil pred korporacijami in finančnimi trgi. Protest pa ni dovolj. V naslednjih mesecih bo treba zaustaviti ratifikacijo sporazuma v slovenskem in evropskem parlamentu. Tudi zaustavitev ratifikacije ni dovolj. Branjenje skupnega pred privatnim prilaščanjem in njegovo širjenje moramo prenesti na vse domene naših življenj. Boj proti privatnemu prilaščanju skupnega v digitalnem svetu daje številne komunikacijske, tehnološke, pravne in politične inovacije. Premislimo in aplicirajmo jih v kontekstu izziva gradnje skupne blaginje v času umika javnih oblasti in navidezno nezaustavljivih korporacij in finančnih trgov. Fizične in virtualne prakse branjenja in širjenja skupnega morajo rasti vzajemno. Let’s Hack the World!

#15o

(Naslednja tematska skupščina #150 Hack the World bo pred Boj zo v četrtek ob 18.00)