Na vprašanje o usodi javnih prostorov, ki delujejo na področjih neodvisnih kulturnih, umetniških, izobraževalnih, raziskovalnih in socialnih dejavnosti, vladajoča politika tako na mestni kot na državni ravni (tudi v času predsedovanja Evropski Uniji in letu t.i. medkulturnega dialoga) odgovarja z enostranskimi odločitvami in izvaja ukrepe, ki nas eksistenčno ogrožajo. Zato sestavljamo mednarodno avtonomno solidarnostno mrežo, ki se odziva s pismom podpore Tovarni Rog v Ljubljani in vabilom na javno tribuno.

Posamezniki, skupine in organizacije, ki so se na ukinjanje javnih prostorov 25. marca 2006 odzvali z zasedbo zapuščene tovarne koles v središču mesta Ljubljane, ter jo v zadnjih dveh letih povsem prostovoljno preuredili v kulturni, umetniški in socialni center, se v teh dneh soočajo s političnimi pritiski in poskusom fizične deložacije iz tovarne. Po poročanju začasnih uporabnikov in uporabnic prostorov nekdanje tovarne, za odločitvijo stoji župan mesta Ljubljane. Če se slednji ne bodo uklonili njegovi volji, je osebno napovedal celo posredovanje varnostne službe in policistov.

Bistven problem je v tem, da se na ta način še povečuje negotovost obstoja kulturnih, umetniških in socialnih dejavnosti, ki že drugo leto potekajo v Rogu. Pri tem moramo vedeti, da mnoge med njimi edino tukaj najdejo prostor. Naj omenimo številne dogodke v povsem opremljeni, programsko inovativni in dobro obiskani koncertni dvorani, cirkusu in galeriji, ter dejavnosti socialnega centra, kjer potekajo redne skupščine, tedenska srečanja in diskusije z delavci iz samskih domov, aktivisti azilnega doma, ljudmi brez papirjev, zaprtimi v postojnskem centru za tujce, izbrisanimi državljani Slovenije in drugimi, ki so v Tovarni Rog prepoznali moč ustvarjanja, združevanja, organiziranja in upora. S tem so začasni uporabniki in uporabnice Tovarne Rog v Ljubljani neizčrpno bogastvo znanj in izkušenj. V marsičem postajajo vzor drugim svobodnim prostorom neodvisne umetniške, kulturne, intelektualne in socialne produkcije v Sloveniji, Evropi in v svetu.

Tovarna Rog dokazuje, da je možno drugačno organiziranje življenja in delovanja nepodrejeno privilegijem in dobičku, kot to narekuje podjetniško upravljanje z mestom in pospešena predaja javnih prostorov, med njimi tudi umetniških, kulturnih, izobraževalnih in socialnih ustanov, v roke privatnemu kapitalu. Na ta način mesto ne izgublja samo svoje identitete, ampak postaja pokrajina odtujenosti, strahov in brezupa. Zato obsojamo vse oblike uničevanja ali ukinjanja takšnih prostorov. In zato jih bomo branili.

Na javni tribuni bomo spregovorili o povsem konkretnih izkušnjah in izpostavili konkretne predloge, kako obraniti, ohraniti in okrepiti obstoječe javne prostore na institucionalnih in neodvisnih ravneh. Delovanje in povezovanje različnih institucionalnih in neodvisnih umetniških, kulturnih in socialnih projektov v Sloveniji in v Evropi napoveduje model nove avtonomije. V tem pomenu ne gre samo za skupen cilj, pomembna je predvsem skupna težnja in konkretno delovanje v prostorih radikalne odprtosti, razširjanju obstoječih in ustvarjanju novih svobodnih prostorov.

AKC Abraševič, Mostar Artcenter in Društvo Onej Ateneu Candela, Španija Bijari, Sao Paulo, Brazilija Centrala Foundation for Future Cities (Ana Dzokic & Marc Neelen), Rotterdam / Beograd Centro Social La Casa Invisible, Malaga, Španija Centro Social - Casa de Iniciativas, Malaga, Španija Centro Social Sin Nombre, Sevilla, Španija Chto Delat? / What is to be done? (Dmitry Vilensky), Petersburg, Rusija Coordinadora de Inmigrantes de Málaga (CIM), Španija Časopis za kritiko znanosti Društvo Dva koluta, Ljubljana Društvo Gmajna Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk Društvo Politični laboratorij EXIT, Barcelona, Španija Galerija Simulaker, Novo mesto Gledališče Ane Monro H.I.J.O.S., Gvatemala Indymedia Estrecho KUD Mreža/Galerija Alkatraz La casa invisible, Španija La Lleca kolektiv (Lorena Mendez, Fernando Fuentes, Brian Whitener), Mexico City Moderna galerija, Ljubljana Oficinas de Derechos Sociales de Málaga y Sevilla, Španija Oficina de drets socials – ods terassa, Španija Platforma 9.81 (direktor Marko Sančanin), Zagreb Precarios en Movimiento, Malaga/Sevilla, Španija Radikalno izobraževanje Reartikulacija (Marina Gržinić, Staš Kleindienst, Sebastjan Leban) Research & Developement, Stockholm, Švedska Retrovizor SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Barbara Borčić, direktorica Seomra Spraoi Social Centre, Dublin, Ireland skylined.org Stara elektrarna, Ljubljana STEALTH unlimited Universidad nomada, Španija Vidya Ashram (Avinash Jha), Ashok Marg, Sarnath, Varanasi, Indija Žolta kronika, non-stop 24-urnik, p.p. Kulturna pragmatika Jože Barši (umetnik) Borut Cajnko Maja Delak, Zavod EMANAT Janez Janša, revija Maska Urška Jurman Nika Oblak (umetnica) Nebojša Milikić, Rex, Beograd Miran Mohar (umetnik, član skupine Irwin) Primož Novak (umetnik) Irena Pivka (umetnica) James Rodríguez, Independent Photo-journalist, México D.F., México Mojca Planšak, revija Maska in Community Media Forum Europe Katja Praznik, odgovorna urednica revije Maska Mag. Marija Mojca Pungerčar (umetnica) Oliver Ressler, (umetnik), Dunaj, Avstrija Ravi Sundaram, izvršni direktor, SARAI, CSDS Delhi, New Delhi, Indija Martina Vovk Nevenka Šivavec, Center sodobnih umetnosti Celje Brane Zorman (umetnik)