Gibanje #15o vas poziva, da se nam v petek, 16.3.2012, ob 8. uri zjutraj pridružite pred domom družine Vaskrsić, Praprošče 3 v Litiji, da bomo skupaj fizično preprečili deložacijo.

Izjava Gibanja 15o ob poskusu deložacije družine Vaskršić, 16.3.2012

Javnost v zadnjem času pretresa tako rekoč nedoumljiva zgodba o bližajoči se deložaciji družine Vaskrsić iz Litije, ki je izgubila hišo zaradi bagatelnega dolga nekaj čez 120 evrov. Upnik, komunalno podjetje, je prek izvršitelja po neverjetno hitrem postopku izterjal dolg družine tako, da je bila na dražbi prodana njena hiša. Zaradi tega naj bi jutri, 16.3., Vaskrsićevi ostali brez doma. Vsi vpleteni v tej razlaščevalski verigi, od upnika in izvršitelja, do sodišča in Ministrstva za pravosodje, na zgražanje javnosti odgovarjajo, da je bilo vse v skladu z zakonom in da si je žrtev kriva kar sama. Medtem pa iz vseh koncev prihajajo podobne zgodbe in uradne statistike, ki potrjujejo, da ta primer ni osamljen. Je posledica uveljavljenih sistemskih praks. Zato nismo le solidarni z Zoranom Vaskrsićem in njegovo družino, temveč se zavedamo, da gre za skupni boj mnogih med nami pred organiziranim razlaščanjem, saj se kaj takšnega kmalu lahko zgodi vsakomur, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne plača minornega zneska za storitev javnega podjetja. Zakoni, ki legalizirajo tovrstno situacijo, so nepravični.

Živimo v ureditvi, ki posameznikom in posameznicam brez družbene moči in bogastva zaradi majhnih prekrškov odvzema hiše in jih meče na cesto, za dosego tega cilja pa vpreže ves svoj sodni in represivni aparat, medtem ko veliki dolžniki, bodisi da dolgujejo državi za socialne prispevke bodisi bankam za enormne kredite, ne trpijo nikakršnih pravnih posledic, kaj šele, da bi tvegali odvzem lastnine. Še več, plačilo neplačanih dolgov, ki dosegajo milijonske zneske, so ti dolžniki naložili vsem nam. Iz tega primera jasno izhaja, da niso le banke tiste, ki delujejo po principu, da revni subvencionirajo bogate, temveč da svojo vlogo pri kraji revnim igra tudi država. Ironično je, da je bila družina Vaskrsić dolžna 124,38 evrov javnemu podjetju. Jasno je, da je država izgubila svojo socialno vlogo in da interese kapitala postavlja pred interese ljudi.

Družina Vaskrsić ni unikaten primer, zato je sleherno individualiziranje krivde nesprejemljivo. Družina je žrtev sistemske ureditve, ki omogoča takšne primere zakonite kraje. Stališču, kjer so etiko zamenjala pravila, kjer ne obstaja institut zaupanja, ki bi varoval interese in potrebe ljudi pred interesi kapitala in pravne države, ki spodbuja razčlovečenje in reduciranje žrtev na podobo goljufivih in lenih dolžnikov, ki zažirajo državo in jih je za to treba kaznovati, se moramo upreti.

Hkrati pa se moramo zavedati, da ne gre za pojav, ki bi bil omejen zgolj na Slovenijo. V času t.i. krize se evikcije revnejših dogajajo po celi Evropi, ZDA in širše. Slovenija ni izoliran otok s svojimi specifičnimi roparskimi praksami, marveč je del globalnega neoliberalnega režima, ki vzpostavlja in vzdržuje neenakost. Zapiranje v majhne nacionalne ograde ter iskanje rešitev za tovrstne krize na podlagi predpostavke, da gre zgolj za anomalije pravne države drugače sicer uspešnega državotvornega nacionalnega projekta, je naivno in nevarno. Naivno, ker ne more pripeljati k spremembam obstoječega sistema, nevarno pa, ker spodbuja izključevanje.

Politične elite nas prepričujejo, da je kriza in da se moramo odpovedati prihodnosti in življenju. Tak govor se bo le še zaostroval in že sedaj nam govorijo, da je pred nami deset izgubljenih let. Pravijo, da je edini izhod iz krize zategovanje naših pasov in priznanje absolutne oblasti finančnim in lastniškim oligarhijam. Taistim oligarhijam, ki jih proizvajajo z razlaščevalsko in privatizacijsko zakonodajo in vlado. Ne smemo sprejeti in ne bomo sprejeli, da se krivda pripisuje nam, da postajamo v imenu politik zategovanja pasov vedno bolj razlaščeni, revni, prekerni, naša telesa pa izčrpana od iskanja vselej novih načinov varčevanja in spopadanja z brezperspektivnim vsakdanjikom. Ne bomo sprejeli, da postajajo naša kreativna energija, ideje, čas, znanje, skupnosti in odnosi vedno bolj zasužnjeni s spopadanjem z norostmi v obliki varčevalnih reform, ki jih uvajajo politike na lokalni in evropski ravni.

Streha nad glavo ne more biti privilegij, je temeljna pravica. Zato se povezujemo v solidarnostno, skupnostno mrežo, ki nas bo ščitila pred deložacijami, pred krvosesnimi bančniškimi baroni, pred birokratizacijo, ki je požrla etiko institutov, ki naj bi bili v službi ljudi. Le na ta način bomo lahko zaustavili procese podleganja demokracije diktaturi kapitalizma in spreminjanja naših življenj v goli boj za preživetje. Živimo zato, ker želimo živeti polno in bogato in ne zato, da bomo ves čas trepetali, ali bomo izgubili vse, kar imamo ter pristali na cesti.

Preživeti ne pomeni živeti!

#15o

www.15o.si

www.njetwork.org

Lokacija hiše Vaskrsićevih: http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=PRAPRO%C5%A0%C4%8CE+3+%2F+1270+LITIJA&tab=maps

Vozni red vlakov Ljubljana-Litija: http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi/vozni-red-s-cenikom?entrystation=42300&via=-1&exitstation=42207&date=16.03.2012&submit_ttable.x=108&submit_ttable.y=14

(za ostale kraje glej: http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi)