15O delavnica pred Boj ZA:

PROTI PREKERNOSTI ZA SKUPNO BLAGINJO: UNIVERZALNI DOSTOP DO ZDRAVSTVA

SREDA, 30.11.2011 ob 16h

Gibanje 15O se je uprlo politikam zategovanja pasov, ki nam jih vsiljujejo kot edini možni izhod iz gospodarske in politične krize. Med drugim naj bi zategovali pasove tudi v zdravstvu. Tem poskusom odgovarjamo z odločnim ”ne”.

Zdravje določa posameznikovo operativnost v družbi in delovanje v skupnosti. Vendar pa je danes dostop do zdravstva podvržen močni financializaciji, saj je postal ujetnik aktuarskih shem zavarovalniške industrije in pohlepa specializiranih industrij, zlasti farmacevtske. Te na razne načine izključujejo in marginalizirajo revne na področju zdravstva. Razkorak med družbenimi potrebami in finančno logiko zasledovanja čim večjega profita je ogromen. S tem ko je vse večji del populacije zaradi prekernosti izključen iz sheme zdravstvenega zavarovanja, namenjene redno zaposlenim, je dostop do zdravstva zanje postal blago, ki ga kupujejo na trgu in ne pravica. To sovpada s privatizacijo zdravstva, ko je vse več zdravstvenih storitev dostopnih skoraj izključno na trgu, ne pa znotraj javnega zdravstva.

Ljudi, ki niso zdravstveno zavarovani, je vse več. Samozaposleni vse težje plačujejo visoke prispevke za zdravstveno zavarovanje. Pa tudi zavarovani, a vse revnejši in podplačani samozaposleni se navkljub bolezni ne odločijo za bolniški dopust, saj ga morajo prvi mesec sami kriti. Če zaradi bolezni ne delajo, si namreč nimajo iz česa kriti nadomestila za čas bolniške odsotnosti. Mnogi, ki delajo, si ne morejo privoščiti bolniškega dopusta iz strahu pred izgubo dela. Brezposelni migranti niso upravičeni, da bi se zdravstveno zavarovali kot občani, pač pa imajo na voljo le veliko držaja komercialna zdravstvena zavarovanja. Obseg storitev v okviru obveznega zavarovanja se krči. Potrebno je doplačevati vse več nujnih storitev, kot denimo krajšo čakalno dobo. Omejuje se dostop do zdravstva za študente. In še bi lahko naštevali. Povezava med slabim zdravstvenim stanjem, revščino in slabo kakovostjo življenja je ključna za razumevanje začaranega kroga izključevanja, kar razberemo iz dejstva, da obstoječi družbeni sistem marginalizira in zavrača ter stigmatizira kot družbeno breme tiste, ki niso zdravi in so iz tega razloga nezmožni delati.

Tudi sama zdravstvena obravnava je postala v velikem delu birokratizirana. Zdravstveni delavci morajo preverjati, ali ima oseba, ki išče zdravstveno oskrbo, zavarovanje. Zasledimo prakse odvračanja ljudi brez zdravstvenega zavarovanja od tega, da v primeru zdravstvenih težav iščejo nujno zdravstveno oskrbo, ki jim pripada ne glede na zavarovanje.

Hkrati nas hočejo prepričati, da je zdravje povezano s tveganji, ki so posledica naših osebnih izbir (denimo kajenja ali uživanja nezdrave hrane). Ne priznajo pa, da sam finančni kapitalizem najbolj škodi zdravju. Zdravstveni stroški zaradi stresa, ki je posledica negotovosti, povezane z delom in dohodkom ter preživetjem, so ogromni. Zdravstvena oskrba je zato za mnoge le diagnosticiranje bolezni in njeno zdravljenje, ne pa tudi preventiva in v skupnost usmerjeno zdravstvo. Vendar bi moralo zdravstvo izboljševati zdravje, ne le zdraviti bolezni. Integralni del pravice do zdravja je tudi zdravo delovno in življenjsko okolje, kakovostna prehrana, prosti čas ipd. Redistribucija skupnega bogastva je zato tudi redistribucija zdravja.

Brezpogojen dostop do zdravstva kot možnosti izboljševanja zdravstvenega stanja in s tem kakovosti življenja ter življenjskih možnosti bi moral biti garantiran vsem.

V okviru delavnice o zdravstvu kot skupni blaginji bomo aktivistično raziskovali nasilje finančnega kapitalizma na področju zdravja. Oblikovali bomo zahtevo po zdravstvu po meri človeka in skupnosti. Zavrnili bomo zdravstveni sistem, ki prvenstveno zasleduje visoke profite ter se ravna skladno z aktuarsko logiko zavarovalnic. Za univerzalni dostop do zdravstva! Zdravstvo naj bo brezpogojna pravica za vse!