Ko je desna vlada v prejšnjem mandatu preoblikovala medijski prostor s podržavljanjem javnih medijev in pospeševanjem privatizacije medijev, je tedanji in aktualni predsednik vlade izjavil, da ljudi ne zanima vsaka bomba, ki poči v Iraku. Podržavljanje in privatizacija medijev ob hkratni prekerizaciji ustvarjalcev medijskih vsebin ima za učinek provincializem, ki vladajočim omogoča, da imajo monopol nad interpretacijo globalnih družbenih in političnih procesov. Z enakim pritiskom k provincializaciji se soočamo v vseh domenah produkcije človeka po človeku. Pritisk državne kontrole, privatizacije in prekerizacije se dogaja v znanosti in izobraževanju, kulturi in medijih, socialni varnosti...
S prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb in zaposlovanja v javnem sektorju so številne prekerne delavce in delavke odrezali od virov dohodka in jim preprečili opravljanje njihovega poklica. V kulturi, na univerzi, v medijih. Potem ko so prekerizirali ustvarjalce medijskih vsebin, jih postavili pod kontrolo vladajoče politike in podvrgli ustvarjanje informacij logiki trga in s tem individualnim privatnim kapitalističnim interesom, ni čudno, da mediji molčijo o padcu neoliberalnega konsenza in eroziji podpore politikam zategovanja pasov na globalni in evropski ravni. Če danes beremo svetovne časopise, vidimo, da je veter spremenil smer, da je doktrina zategovanja pasov diskreditirana in da se ustvarja nov konsenz o drugačnem pristopu k reševanju krize. V Sloveniji pa se nam lahko zgodi, da bomo zaradi sistematične provincializacije in spodkopavanja materialnih pogojev za svobodno izražanje uveljavili varčevalne ukrepe, ki bodo radikalno prestrukturirali družbo v skladu z neoliberalno ortodoksijo in revanšizmom ter tradicionalizmom lokalnih političnih elit.
Vlada je v času t.i. pogajanj o varčevalnem paketu s socialnimi partnerji diskusijo s pomočjo ukročenih medijev speljala na teren plač v javnem sektorju, medtem ko je njen cilj korenito zmanjšati kvaliteto javnih storitev in podvreči kulturno in medijsko produkcijo, znanje in izobraževanje, zdravje in socialno varnost državi in trgu. Vladajoči politiki s pomočjo nesvobodnih medijev filtrirajo in prikrojujejo informacije in s tem zakrivajo, da gre danes za spopad med različnima koncepcijama družbenega razvoja. Na eni strani imamo koncepcijo solidarne družbe, v kateri so družbene potrebe (socialna varnost, znanje, zdravje, kultura, informacije, komunikacija) vsem dostopno in demokratično upravljano skupno. To je družba, v kateri rasejo možnosti delovanja, mišljenja in življenja vseh. Na drugi strani imamo koncepcijo tekmovalne družbe, v kateri se družbene potrebe zadovoljujejo kot tržna in plačljiva storitev, katere kvaliteta je odvisna od bogastva posameznika. To je družba razslojevanja, kast, pohlepa in zatiranja večine, ki se lahko ukvarja le še z golim preživetjem za profite peščice. Desna vlada za požarnim zidom cenzure in filtriranja informacij izvaja revanšističen projekt retradicionalizacije tukajšnje družbe.
Danes ne stojimo pred ekonomskimi nujnostmi, ki se jim moramo prilagoditi. Smo sredi spopada med dvema koncepcijama razvoja družbe in sveta. Zato se moramo opredeliti. Tekmovalnost ali solidarnost, životarjenje in vojna vseh proti vsem ali solidarnost, sodelovanje in širitev naših neskončnih zmožnosti čutenja, mišljenja, delovanja, življenja.
Predlagamo, da se zberemo v ponedeljek, 7. maja, ob 19.00 pred zgradbo RTV SLO. Solidarno z ustvarjalci medijskih vsebin, ki so podvrženi političnim pritiskom in pritiskom prekerizacije, s hrupom loncev in kuhalnic izrazimo absolutno zavračanje varčevalnih ukrepov. Nato organizirajmo skupščino in izhajajoč iz družbenih potreb izrazimo resnico krize. Skupaj začrtajmo, kako lahko naš upor pretvorimo v gibanje radikalnega preoblikovanja družbe. Ne pristajamo na to, da ima naša generacija manjša pričakovanja od življenja kot generacija naših staršev!
Prekerna generacija v gibanju #15o
Discussion
Odgovori na ovaj clanak